Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Ali lahko napovemo prihodnost?

natisni E-pošta

Pogosto slišimo, da živimo v časih, v katerih so edina stalnica spremembe. V takšnih časih je zelo težko napovedati, kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti, kaj šele v naslednjem desetletju. To nam dokazuje tudi nedavna finančna kriza, ko so mnogi bogataši precej izgubili na borzi, čeprav so imeli dobre finančne svetovalce. Vendar smo v preteklosti bili priče predvidevanj, ki so se uresničila.

V osemdesetih letih preteklega stoletja je John Naisbitt napisal uspešnico Megatrendi. V njej je opisal deset velikih trendov, ki jih je ugotovil s spremljanjem lokalnih časopisov v ZDA. Ugotovil je, da nastaja prehod iz industrijske v informacijsko družbo. Naštel bom samo nekatere od teh trendov, ki so oblikovali 1980ta leta in sicer:

  • - prehod iz industrijske družbe v informacijsko družbo;
  • - prehod iz nacionalnih gospodarstev v svetovno gospodarstvo;
  • - od centralizacije k decentralizaciji;
  • - od hierarhij na omrežja;
  • - od predstavniške demokracije k participativni demokraciji.

V 1990tih letih je Naisbitt napisal Megatrende 2000, v katerih je opisal trende, ki so se pojavili ob koncu dvajsetega stoletja in sicer:

  • - razcvet globalnega gospodarstva;
  • - preporod umetnosti;
  • - globalni življenjski slog in kulturni nacionalizem;
  • - privatizacija socialne države;
  • - vzpon pacifiškega obrežja;
  • - desetletje žensk v vodenju;
  • - obdobje biologije;
  • - oživitev religij v novem tisočletju;
  • - zmagoslavje posameznika.

Če pogledamo na te megatrende, vidimo, da so se uresničili. Tisti, ki so jih pravočasno zaznali ter jih izkoristili, so uspešno delovali na področjih, ki jih zanimajo. V začetku 1990tih nihče ni razmišljal o Kitajski kot o gospodarski velesili. Še pred 30 leti je bila to revna država, danes predstavlja tretje najmočnejše gospodarstvo na svetu in največjo izvoznico. Bralec, ki je pazljivo prebral poglavje Vzpon pacifiškega obrežja, se je lahko iz njega veliko naučil in v primeru, da je bil poslovnež, izkoristil ta trend. Ali pa je lahko ugotovil kakšne nevarnosti za njegovo podjetje lahko predstavlja gospodarstvo pacifiškega obrežja. Poglejmo še nekatere od teh trendov, kot je na primer Razcvet globalnega gospodarstva. Pogosto trdimo, da je globalizacija kriva za vse težave, ki jih imamo. Vendar če smo pravočasno zaznali trend globalizacije in se prestrukturirali ter pravilno ukrepali, verjetno teh težav ne bi imeli. Ali pa obdobje biologije. Tisti, ki je v devetdesetih letih preteklega stoletja začel spremljati razvoj biotehnologij in genskega inženiringa, je lahko dosegel pomembne konkurenčne prednosti. In vse to je bilo predvideno in argumentirano v knjigi, ki je izšla leta 1990 in si jo lahko kupil (broširana izdaja) za 6,99$.

To pomeni, da lahko s spremljanjem določene literature enostavno ugotovimo, kaj lahko pričakujemo, vendar moramo biti odprti za nove ideje in pristope. V Sloveniji nismo objavili knjige znanih ameriških futuristov Johna Naisbitta in Alvina Tofflera, ki je že v 1970tih letih opazil hitre spremembe, ki nastajajo v ZDA in jih opisal v uspešnici Future Shock (prodana v 15 milijonih izvodov). Pogosto ravnamo obratno, prevajamo knjige, ki napadajo trende, kot je na primer knjiga Pasti globalizacije Hans-Petra Martina in Haralda Schumanna. To je napačno. Potrebno je spremljati trende, pripraviti se in služiti na njih. Verjetno vsi trendi niso pozitivni, niti priložnost, toda če jih poznamo, se lahko izognemo tej nevarnosti, ali pa nevarnost izkoristimo kot priložnost.

Zanimivo je, da večina oseb ne zazna trendov in vztraja pri vzorcih, ki niso več uspešni. Pred dvajsetimi leti je po svetu bil izredno popularen japonski model velike lojalnosti podjetju, totalne kontrole kakovosti. Fraze kot »Just in time (Kanban)«, MIT so se pogosto omenjale v gospodarskih krogih. Potem pa je Japonska padla v dolgoročno krizo. V tem času so veljale ocene, da ameriško gospodarstvo zaostaja za japonskim, ki pa je v devetdesetih zahvaljujoč novim tehnologijam, predvsem internetu, doživelo »boom«.

Zato je potrebno spremljati trende in brati knjige, ki jih opisujejo. Naisbitt je pravkar objavil China Megatrends, v kateri piše: »To, kar smo ugotovili, ima širšo dimenzijo in pomen, kot smo pričakovali. Kitajska ustvarja popolnoma nov družbeni in gospodarski sistem. V naslednjih desetletjih Kitajska ne bo spreminjala le globalnega gospodarstva, ampak bo kitajski model predstavljal izziv za zahodno demokracijo kot edini sistem, ki je sposoben zmanjševati revščino in zagotavljati socialne in gospodarske pravice.«

Verjetno je dobro prebrati to knjigo. Ali pa Mikrotrende, ki sta jih napisala Mark J. Penn in E. Kinney Zalesne Penn. Ugotavljata, da bi si na mikrotrendih v ZDA svojo eksistenco lahko zagotovilo 3 milijonov Američanov. Za konec pa še en primer, ki verjetno ni bil opažen. V knjigi Računalniški izziv, ki je pri nas izšla 1984 (original je bil objavljen 1979) je avtor C. Evans napisal, da se bo v desetih letih Sovjetska zveza zrušila zaradi zaostajanja na področju računalniških tehnologij. To se je uresničilo v začetku 1990tih. Ne vem, ali je sovjetska elita brala to knjigo ali ne.

Avtor: Dr. Stanko Blatnik, Ipak Inštitut