2010 > Marec




Etika kot predpogoj izhoda iz krize

natisni

Finančno-gospodarska kriza, ki smo ji priča in katere spirala se od septembra 2008 skoraj nepretrgoma suče navzdol in vse bolj kaže zobe, je vzbudila precej razprav ter raznolikih mnenj.

Že začetni poskusi reševanja, ko so se v ZDA pričeli prvi odkupi t.i. »slabih posojil« in podpora bankam, so pri mnogih ljudeh vzbudili burne odzive in nasprotovanja. Pogosto je bilo slišati argumente, da gre pravzaprav za dajanje potuhe vodilnim v bankah, ki so sami zakuhali to krizo in si (pre)dolgo zatiskali oči. Vedeli so, kaj se napoveduje. Posli, dobički in nagrade pa so do konca (in naprej) bile v slogu "business as usual". Zdaj se vsi boleče zavedamo, da to slednje nikakor ne drži več.

Postavljeno je bilo tudi vprašanje za milijon dolarjev: »Je kriza posledica zgolj verige zelo slabih ali nespametnih poslovnih odločitev ali pa je posledica resne kršitve poslovne etike oz. etike nasploh?«. Pri poslovni etiki ne govorimo samo o etičnosti poslovanja in odnosov znotraj podjetja, ampak tudi širše. Družbena odgovornost podjetja je preko doseganja odličnosti in ustvarjanja trajnostne perspektive družbe bistven gradnik dolgoročne uspešnosti podjetja in njegova konkurenčna prednost. Že dolgo je znana zamisel, da moramo podjetja razumeti in soditi kot državljane, od tod tudi slogan »podjetje kot dober državljan.« Etični pristop ni nujno manj uspešen pristop pri poslu, niti ne gre za mehak pristop, kjer bi pod krinko etičnosti popuščali pri naših zahtevah po odgovornosti in dobrem delu.p_etika

Krizo in odziv nanjo bom predstavil v luči dveh idej, ki po mojem mnenju dobro odražata vzroke zanjo. Prva je ideja strokovnjaka za vodenje in odličnost podjetij ter pisca knjig o poslovni etiki Johna C. Maxwella, ki je pred leti napisal knjigo z naslovom Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. V njej avtor ne želi zagovarjati stališča, da je pri poslih vse dovoljeno. Niti ni njegova teza, da bi bilo zavedanje o etičnih dimenzijah pri podjetjih, vodstvih podjetij, menedžerjih ali zaposlenih dejansko oz. praktično nično - da je stanje poslovne etike »povsem na dnu«; čeprav bi ob sedanjih dogodkih o tej tezi veljalo razmisliti. Maxwell z naslovno tezo meri le na to, da poslovne etike ne gre razumeti oddeljeno od etike nasploh.

bull_etika

Druga je ideja ameriškega filozofa in esejista Harryja G. Frankfurta, ki je že pred skoraj dvema desetletjema v eseju naslovljenem "O nakladanju" (slov. prev tudi "O sranju") razkrival, kako je zahodna družba vedno bolj prežeta s slednjim. Pri nakladanju gre za zatrjevanje stvari, ki jih na določen način niti sami ne verjamemo. Ne gre za laž, saj nakladanje ostane nakladanje, če je resnično ali neresnično. Nakladanje se na resnico ne ozira. Gre za prav poseben odnos do resnice, kjer ti je pomembno le to, da si zvest, iskren do svoje želje po izjavljanju, medtem ko ti je resničnost le-tega nepomembna. Frankfurt zatrjuje, da je (tikajoč se naših prepričanj) nakladanje večji sovražnik avtoriteti resnice kot pa laž, ki resnico vseeno postavlja na svoj nasprotni pol. Skratka, gre za ravno prav odmerjeno mešanico nespoštovanja iskrenosti, nesmisla, nezainteresiranosti, zavajanja in samo-prevare. Zveni znano? Moralo bi.

 

Avtor: Doc. dr. Vojko Strahovnik, Ipak Inšitut