Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Poslovna strategija SIX SIGMA

natisni E-pošta

Začetki in zametki Six Sigme segajo v začetek in sredino osemdesetih let v podjetje Motorola, kjer so bili popolnoma nezadovoljni s takratno kvaliteto izdelkov. Tudi njeni odjemalci niso zadovoljni, zato se Motorola znajde pod hudimi pritiski.

Inženir Bill Smith se domisli drugačne metode opazovanja napak in izmeta kot je bil dosedanji standarden način opazovanja napak in izmeta. Napake pričnejo opazovati v milijonih in ne na tisoč izdelkov, kar je odražalo skoraj stoodstotno kvaliteto. Zaposleni so z veseljem sprejeli novo metodologijo, katero poimenujejo Six Sigma in v kratkem obdobju postane več kot samo to. Z novo iniciativo, kulturo, filozofijo in metodologijo se Motoroli povrne investicija v Six Sigmo v milijardah.

V Združenih Državah Amerike so tekmeci prežeče opazovali napredek Motorole in so se kmalu podstopili uvajanja Six Sigme. S popolno implementacijo sledijo podjetja GE, Allied Signal, Honeywell, Cisco Systems in mnoga druga. Okoli leta 2000 so imela podjetja v ZDA že preko sto let industrijskih izkušenj s Six Sigmo. V glavnem je prevladovala metodologija v proizvodni industriji, vendar mnogi začnejo opažati, da bi lahko Six Sigma pokazala pravo pot podjetjem iz drugih sektorjev.

Na stari celini prav tako začenjajo opažati, kako vplivna je metodologija, a se je bojijo zaradi pomanjkanja znanja in razumevanja le te. Sedaj je na začetku razvoja, toda se zelo hitro širi in nastopa že skoraj v vseh panogah. Glavni vodilni sili v Evropi sta Nemčija in Velika Britanija. V ostalih državah Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, je Six Sigma še v povojih. V Sloveniji je resno pristopilo k uvajanju in uporabe Six Sigme le peščica podjetij (Johnson Control, BSH Hišni aparati, Gorenje, Kovinoplastika Lož, Goodyear, Hidria AET, Iskra Avtoelektrika, itd.).

 Kaj je Six Sigma?

 Six Sigma je rigorozna, osredotočena in zelo učinkovita implementacija principov in orodij za kakovost. Z uporabo elementov raznih pionirjev kakovosti, Six Sigma strmi k procesu brez napak. Sigma je grška črka, ki jo uporabljajo statistiki za merjenje variacije. V poslovnem svetu jo uporabljamo za merjenje variacij v procesih in na podlagi teh rezultatov skušajo zmanjšati le te. Tako je moč meriti uspešnost podjetij s stopnjo sigme. Dolgo je bila standardizirana tri do štiri stopnja sigme, kjer se je med procesi še vedno pojavilo med 6200 in 67000 problemov na milijon priložnosti. Šest sigma stopnja zagotavlja samo 3,4 problemov na milijon priložnosti in tako odseva zadovoljstvo odjemalcev, katerih zahteva silijo podjetja k vedno bolj kompleksnim izdelkom in procesom.

  

DMAIC_os 

Slika 1: DMAIC osnovna struktura Six Sigma projektov

 Če iščete v Six Sigmi popolnoma nove tehnike ali orodja, se vsekakor motite. Six Sigma je sestav že priznanih in delujočih tehnik in orodij, ki so bila v uporabi desetletja. V bistvu Six Sigma odstranjuje velik del kompleksnosti, ki jih poraja Total Quality Management (TQM). Six Sigma tako prevzame priročne in preizkušena orodja ter se s pomočjo majhnega kadra(cadre), ki vsebuje od tehničnih vodij znanih kot Six Sigma črni pasi do visoke stopnje poznavanj aplikacij in tehnik. Črni pasi morajo biti tako vsekakor zelo dobro izurjeni za uporabo metod in se spoznati na uporabo računalnikov ter računalniške tehnologije. Orodja, ki jih metodologija uporablja so predstavljena z modelom izboljšanja znanim kot Define-Measure-Analyze-Improve-Control, ali DMAIC.

 Filozofija Six Sigme

 Napačno bi bilo misliti, da je Six Sigma vse o kakovosti v tradicionalnem smislu. Kakovost, ki je definirana kot ugoditev notranjim zahtevam, ima malo skupnega s Six Sigmo. Six Sigma dejansko pomaga podjetju, organizaciji pridobiti denar z izboljšanjem vrednosti do odjemalca in učinkovitostjo. Da bi lahko uvideli v Six Sigmi zahtevano kakovost, je potrebno le to definirati. Za zahteve Six Sigme lahko definiramo kakovost kot dodano vrednost za obravnavan izdelek. Kakovost lahko izkusimo na dva načina kot potencialno kakovost in trenutno kakovost. Potencialna je maksimalna možna vrednost na enoto ali vložek. Aktualna ali sedanja kakovost je tista, ki nam posreduje trenutno dodano vrednost vložka (inputa). Se pravi je razlika med trenutno in potencialno kakovostjo med izpadom. Six Sigma se tako osredotoči na izboljšanju kakovosti s pomočjo izdelati ali dostaviti enostavneje, hitreje, ceneje in bolje.

 Za podjetja, ki ne uporabljajo Six Sigme je značilno, da imajo visoke stroške poslovanja. Tako vsa podjetja, ki operirajo pri 3 sigma stopnji ali 4 sigma stopnji, velik delež prihodkov porabijo za reševanje problemov, kar se poimenuje strošek zaradi slabe kakovosti (»Cost of poor Quality«). Takšna podjetja porabijo od 25 do 40 odstotkov prihodkov, medtem ko podjetja, ki izvajajo procese s šest sigma stopnjo porabijo manj kot 5 % tega denarja. Zakaj je sigma stopnja direktno povezana s stroški, razlog leži v tem, da za odpravljanje problemov potrebujemo denar in to so stroški. Potrebno je poudariti, da z dvigom stopnje sigme eksponentno pada število napak. To opazimo kadar opazujemo v milijonih in ne v tisoč. V preteklosti smo lahko opazovali napake na tisoč, danes to ne šteje več.

   

Sigma_graf

Slika 2: Odvisnost sigma stopnje in stroškov slabe kakovosti

 Kadri Six Sigme

 Zelo pomembno za stvarno uresničitev iniciative in popoln izkoristek Six Sigme je njeno odobravanje na vseh ravneh organizacije. V metodologiji Six Sigma se večinoma pojavljajo naslednje standardne vloge na različnih nivojih organizacije:

  1. Sponsor je član najvišjega vodstva ter je odgovoren za uspešnost vpeljave in programa Six Sigme. Za to vlogo je potrebno eno- ali dvodnevno šolanje.

  2. Champion pripada srednjemu vodstvu in je odgovoren za specifičen Six Sigma projekt. Zanj je prav tako priporočljivo šolanje, ki traja en ali dva dni.

  3. Master Black Belt je izkušen Black Belt z več zaključenimi projekti in poznavalec Six Sigma metod in orodij. Odgovoren je za treniranje Black Beltov.

  4. Black Belt je za polni delovni čas zaposlen strokovnjak, kot vodja Six Sigma projektov. Šolanje zanj traja do 20 dni, kjer dobi potrebna znanja o statističnih orodjih in celotni metodologiji.

  5. Green Belt je del svojega delovnega časa član tima zahtevnejšega Six Sigma projekta ali vodja manjšega projekta. Znanja, ki jih Green Belt potrebuje pridobi na 10 dnevnem izobraževanju.

  6. Član tima je sodelavec, ki ima splošno znanje o Six Sigmi in prispeva koristne izkušnje ali strokovno znanje k določenemu projektu.

  7. Lastnik procesa je sodelavec, ki je odgovoren za proces, katerega Six Sigma projekt zadeva. Je poznavalec procesa.

 V tim Six Sigma projekta so vključeni poznavalci procesov iz različnih področij (razvoj, tehnologija, vzdrževanje itd.) in lastnik procesa, ki je ekspert obravnavanega procesa. Vsaka izmed vlog ima svoje naloge in odgovornosti, katerih se morajo zavedati zaposleni ter izpolniti dane funkcije po svojih najboljših močeh. Le tako lahko pričakujemo izpolnitev zastavljenih ciljev v povezavi s Six Sigmo. Vedno več uporabnikov priporoča, da se v tim vključi službo računovodstva oz. kontrolinga, ki sprotno preverja finančne učinke projekta.

 Upajmo, da bodo slovenska podjetja premagala strah pred pomanjkanjem znanja in nerazumevanjem metodologija Six Sigma. Zavedati se moramo, da rezultati ne bodo prišli čez noč in uporaba Six Sigme naj ne bo modna muha enodnevnica. To je dolgotrajna pot, ki traja tri ali več leta da pridemo iz povprečja do odličnosti. Potrebna je trdna volja in veliko dela, ki se pa bogato obrestuje. Dokaz temu so podjetja, ki že dlje časa vztrajajo na tej pot k odličnosti.

Avtorji: mag.Dušan Gošnik - IBS, Six sigma green belt, (gosni.da@siol.net); mag. Matej Hohnjec; Six sigma master black belt (info@6-sigma.info), Simon Hohnjec.