2022 > Letnik 12, št. 1




MAG. BORUT RETELJ: KAKO LAHKO Z OBVLADOVANJEM TVEGANJ PREPREČIMO STEČAJ?

Print

POVZETEK

Stalno in hitro spreminjanje poslovnega okolja podjetja sili v stalne prilagoditve. Da se podjetja ne bi podajala v negotovost, morajo preučiti čim več tveganj, ki obstajajo v prihodnosti in se na njih tudi ustrezno prilagoditi in pripraviti. Pripravljena in prilagodljiva podjetja lahko računajo, da bodo poslovala uspešno na dolgi rok tudi, če se bodo soočila s težavami. V Sloveniji je še vedno vsaj 1000 začetih stečajnih postopkov podjetij na leto, ki jih lahko pripišemo njihovem neznanju, neprilagajanju in neupoštevanju vseh tveganj. Da se podjetje lahko prilagodi tveganjem, jih mora podjetje najprej opredeliti, jih ocenjevati in jih spremljati, da se lahko podjetje hitro odzove na vse nevarnosti, ki se pojavijo na trgu. Uspešna podjetja zagotovo delajo vse zgoraj našteto in se hitro odzovejo na probleme, ki nastanejo v poslovnem okolju. V letu 2020 so se podjetja naučila, da lahko spremembe pridejo zelo hitro, tako kot je prišla pandemija COVIDA-19, ki je zaustavila svet za nekaj mesecev.

KLJUČNE BESEDE: stečaj, tveganje, obvladovanje tveganja, podjetje, poslovno okolje

ABSTRACT

The constant and fast changes of the company’s business environment forces constant adjustments. In order to avoid uncertainty, companies need to examine as many risks as possible in the future and adapt and prepare for them accordingly. Ready and flexible companies can count on being successful in the long run even if they confronted with the problems. In Slovenia, there are still at least 1.000 bankruptcy proceedings initiated per year, which can be attributed to their worse knowledge, non-adjustment and disregard for all risks. In order for a company to adapt to risks, the company must first identify, assess and monitor them so that the company can respond quickly to any threats that arise in the market. Successful companies certainly do all of the above and respond quickly to problems that arise in the business environment. In 2020, companies learned that change can come very quickly, just as the COVID-19 pandemic came, who is stopped the world for a few months.

KEY WORDS: bankruptcy, risk, risk management, company, business environment

1. UVOD

V današnjem času se morajo podjetja prilagajati nenehnim spremembam na trgu. Spremembe povzročajo inovacije, razvoj v tehnologiji in krize, ki se periodično pojavljajo. Še poseben izziv za podjetja predstavlja zadnja pandemija COVIDA-19, ko se je za nekaj mesecev ustavil svet. Določene panoge kot so turizem, gostinstvo so močno nazadovale, medtem ko so se tista podjetja, ki so se prilagodila in začela poslovati preko spleta, celo dosegala rekordne dobičke. To so bila predvsem podjetja, ki so se ukvarjala z dostavo in podjetja, ki so poleg svoje dejavnosti vključevala dostavo. V preteklosti so podjetja ob ohlajanju gospodarske rasti pričakovala gospodarsko krizo in so se lahko nanjo tudi počasi pripravila. Kriza pandemije COVIDA-19 pa je prišla nenadno in večino podjetij presenetila. Pri nas je pandemija povzročila nekaj manj kot 10.000 brezposelnih, medtem ko je v ZDA službo izgubilo okoli 40 milijonov ljudi. Prepričani smo lahko, da ta pandemija ni bila zadnja in jih bo v prihodnosti še nekaj, zato morajo biti podjetja pripravljena na podobne situacije tudi v prihodnje.

2. POGOJI ZA STEČAJ

Pogoji za insolvenčno stanje so izpolnjeni, ko je pravna oseba trajneje nelikvidna, in za več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Trajneje je pravna oseba tudi nelikvidna, ko sredstva na njenih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni ter takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Trajno nelikvidnost pravna oseba izpolnjuje tudi, če nima odprtega nobenega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnala svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi. (ZFPPIPP-UPB17).

Pravna oseba izpolni pogoj za razglasitev insolventnosti tudi kadar ima kapitalsko neustreznost, kar pomeni, če izguba tekočega leta znaša, skupaj s prenesenimi izgubami več kakor polovico kapitala. (ZFPPIPP-UPB17).

Stečajni postopek pa lahko predlagajo tudi delavci, ki so zaposleni v pravni osebi, ta pa nima možnosti ugovora zoper ta predlog, če več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov. (ZFPPIPP-UPB17).

3. KAJ POVZROČI STEČAJ

Stečaj oziroma propad podjetja vedno povzroči pomanjkanje likvidnostnih sredstev oziroma denarja na transakcijskem računu. Iz računovodskega vidika bi lahko rekli, da stečaj nastopi zaradi negativnega denarnega toka, ki se odraža lahko v zmanjševanju likvidnostnih sredstev na račun povečevanja nelikvidnih sredstev (zaloge, nedokončana proizvodnja,…) ali pa zaradi neuspešnega poslovanja (izguba iz poslovanja), ki povzroči zmanjševanje denarnih sredstev.

Drugi vzrok je kapitalska neustreznost, ki pomeni, da mora podjetje zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. (ZFPPIPP-UPB17).

4. KAKŠNA JE STEČAJNA STATISTIKA V SLOVENIJI

V letu 2019 se je po podatkih AJPES-a in Poslovnega registra Slovenije zaključilo kar 1.258 stečajnih postopkov podjetij, kar lahko vidimo po številu izbrisanih podjetij v poslovnem registru, ki so posledica stečajnega postopka. V letu 2020 je bilo teh izbrisov manj in sicer 1.115. Upadanje stečajev lahko pripišemo dokaj visoki gospodarski rasti, in ugodnih poslovnih rezultatov v letih 2018 in 2019 ter tudi zaradi občutne državne pomoči gospodarstvu v letu 2020.  Predvidevanja za leti 2022 in 2023 niso ravno spodbudna, saj bo nenadna in nepričakovana kriza, ki je nastala zaradi pandemije COVIDA-19, pahnila najslabša podjetja v insolvenčno stanje takoj, ko se bodo prenehale subvencije in pomoči.

Začetek insolvenčnih postopkov (stečaj in prisilna poravnava) se je v letu 2018 pričelo v 1.206 podjetjih. Zaradi že zgoraj ugotovljenih vzrokov se je v letu 2019 zmanjšalo število začetih insolvenčnih postopkov na 1.116 in v letu 2020 celo na 988.

Največ začetih insolvenčnih postopkov je bilo v dejavnosti trgovine (246 podjetij), v gradbeništvu (191) in v gostinstvu (129). (UMAR, marec 2021).

Po podatkih AJPESA in Poslovnega registra je razvidno, da se je pri prejšnji gospodarski recesiji, ki se je pričela leta 2009, začela strma rast začetkov insolvenčnih postopkov in je vrh dosegla šele leta 2014. V letu 2009 je pričelo 276 podjetij z insolvenčnim postopkom, leta 2014 pa kar 1.107 podjetij. Podobno lahko pričakujemo tudi po pandemiji COVIDA-19.

5. KAJ JE TVEGANJE IN KATERA POZNAMO

Tveganje pomeni verjetnost, da se bo zaradi kakšnih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila določena škoda oziroma kakršen koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav možnost, da izid v prihodnosti ne bo takšen, kot je bil predviden. Če je škodo ali negativen izid možno predvideti, se potem le-ta lahko nevtralizira s preventivnim dejanjem. Da lahko govorimo o tveganju, morata biti prisotna dva dejavnika in sicer negotovost in izpostavljenost. (Finančni slovar).
Poznamo več vrst tveganj, ki jih lahko opredelimo kot:
- tržno tveganje,
- kreditno tveganje,
- likvidnostno tveganje,
- operativno tveganje in
- poslovno tveganje.
Nekateri avtorji opredeljujejo še več tveganj kot npr. pravno in regulatorno tveganje ter strateško tveganje.

O tržnem tveganju govorimo, kadar obstaja možnost, da se zaradi spremembe cene finančnega inštrumenta ali dobrine na trgu spremeni vrednost našega premoženja. Pri tem gre lahko za spremembo cen fizičnih surovin (npr. energentov, žlahtnih kovin, …), vrednostnih papirjev, tuje valute ali spremembo obrestnih mer. (Crouhy et al., 2006, str. 27).

Kreditno tveganje predstavlja možnost nastanka izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika do kreditodajalca. Povezano je z nepripravljenostjo ali nesposobnostjo dolžnika, ki je lahko začasna ali trajna. Obstajata dve osnovni vrsti kreditnega tveganja in sicer kreditno tveganje podjetij, ki tržijo lastne ali tuje proizvode ali storitve in kreditno tveganje podjetij, ki se ukvarjajo s finančnih posredništvom (npr. banke, hranilnice, ipd). (Finančni slovar).

Likvidnostno tveganje je finančno tveganje povezano z likvidnostjo podjetja ali posameznega finančnega instrumenta. Pri podjetju je likvidnostno tveganje nevarnost neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev. Ali drugače povedano likvidnostno tveganje predstavlja možnost pomanjkanja denarnih sredstev za poplačilo zapadlih obveznosti. (Finančni slovar).
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
- neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
- drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje podjetja,
- neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje ali
- zunanjih dogodkov ali dejanj. (ZFPPIPP-UPB17).

Poslovno tveganje nastane v okviru procesov, ki se odvijajo v podjetju pri osrednji dejavnosti, ter vključujejo tveganja na področju tehnoloških izboljšav, oblikovanja izdelkov in načrtovanja proizvodnega procesa, trženja ter upravljanja s človeškimi viri in podobno. Med operativnimi tveganji imajo še posebej pomembno vlogo tveganja pravilne priprave dokumentacije, tveganja ustrezne cene ter prevozna in manipulativna tveganja. (Makovec Brenčič et al., 2006, str. 98).

6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. (ZFPPIPP-UPB17).

Da bi podjetje uspešno obvladovalo tveganja, mora spoznati svoje notranje poslovno okolje, ki predvsem vsebuje nagnjenost k tveganju posameznikov ali pa celotne organizacije. Naslednja faza je opredelitev obvladovanja tveganja, ki mora zajemati oceno makroekonomskega okolja v svetu, analizo gospodarske situacije v Sloveniji, strateške cilje in oblikovanje strategij za doseganje teh ciljev v podjetju.
Naslednja faza je ocenjevanje izpostavljenosti tveganja, kjer si pomagamo ugotoviti v kolikšni meri je podjetje sposobno uravnavati tveganje. Tveganjem se lahko izognemo, jih prevalimo, ublažimo ali pa sprejmemo. Zadnja faza pa je oblikovanje rezervnih načrtov, če se določena tveganja uresničijo in izdelamo nabor potrebnih ukrepov za posamezno tveganje.

Poleg vseh zgoraj naštetih faz pa je pomembna tudi vzpostavitev učinkovite komunikacije v podjetju in spremljanje dogajanja na trgu in pridobivanje kakovostne povratne informacije. Kakovostne povratne informacije so glavni del uspešnega sistema, ki prispeva k boljšemu samozavedanju podjetja ter dolgoročno tudi boljšemu izobraževanju in usposabljanju na področju samega procesa obvladovanja tveganja. (Berk et al., 2005, str. 107).

7. ODGOVORNOST POSLOVODSTVA

V ZGD-1 je v 263. členu definirano, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro podjetja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost podjetja.

Vodstvo vsakega podjetja mora ravnati vestno in odgovorno kar pomeni tudi, da odgovarja za vse odločitve v podjetju. Vodstvo podjetja mora podjetje voditi skozi vse nevarnosti in tveganja, ki jih srečuje na poti. Ravno zaradi tega mora vodstvo podjetja najprej prepoznati tveganja in se na njih pripraviti.

Da bi se podjetja na tveganja kar najbolje pripravila, morajo v proces vodenja vključiti tudi ostale zaposlene, ki lahko ključno pomagajo pri obvladovanju tveganja. S takšnim načinom delovanja podjetja lažje zaznajo tveganje in hitreje na njega odreagirajo, kar naj bi vplivalo tudi na uspešnost poslovanja podjetja oziroma preprečevalo neuspešnost, ki bi lahko celo vodila do stečaja podjetja.

8. KAKO PREPREČIMO STEČAJ

Tržno tveganje podjetje prepreči lahko s preučevanjem trga, obnašanjem le-tega v zadnjem obdobju in s spremljanjem napovedi, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti. Podjetje si lahko tako poveča zaloge, če zazna, da bi lahko prišlo do pomanjkanja ponudbe na trgu, zavaruje nabave s terminskimi pogodbami in ublaži dvig cen, ki bi lahko v prihodnosti sledil ter prepreči prekinitve v proizvodnji. Vse našteto lahko povzroči finančno izgubo podjetja ter posledično odpuščanje delavcev.

Kreditno tveganje podjetje prepreči lahko z zmanjševanjem dolga podjetja pred pričakovanim upadom splošne gospodarske rasti ali pa pred upadom v določeni specifični dejavnosti, v kateri deluje podjetje. Kreditno tveganje lahko zmanjšamo tudi z moratoriji odplačevanja glavnice ali podaljšanjem ročnosti kredita. 

Likvidnostno tveganje podjetje prepreči predvsem z uravnavanjem prilivov in odlivov. Finančna služba podjetja mora preučevati boniteto novih poslovnih strank, občasno pa tudi stare, da se ne bi zaradi neplačevanja terjatev poslabšalo likvidnostno stanje podjetja. V primeru poslabšanja bonitete kupcev mora finančna služba podjetja ukrepati z aktivno izterjavo plačil oziroma takojšnjim opominjanjem in komuniciranjem s poslovnimi strankami, ki ne plačujejo svojih obveznosti v dogovorjenem roku.

Operativno tveganje podjetje prepreči s ponovno preučitvijo procesov in postopkov, ki jih podjetje izvaja v proizvodnji. V preučitev se vključi tudi zaposlene, ki so neposredno udeleženi v konkretnih procesih in postopkih. Renovirani procesi in postopki morajo rezultirati v učinkovitosti in rentabilnosti ali pa morda celo v zamenjavi opreme.

Poslovno tveganje podjetja se prepreči s posvečanjem načrtovanja proizvodnega procesa, posvečanjem posebne pozornosti pri oblikovanju izdelkov in boljšemu upravljanju s človeškimi viri, ki so v negotovih časih še bolj pomembni kot prej. Ravno v času svetovne pandemije se je v podjetjih izkazalo, da so zaposleni pomemben vir, ki ga je potrebno v podjetju obdržati kljub negotovim razmeram in napovedim. V času pandemije so nekatera podjetja ljudi odpustila in jih ob normalizaciji poslovanja podjetja niso mogli več dobiti nazaj, ker so se ljudje zaposlili drugje.

9. KAKO TVEGANJA PROUČUJEJO MANJŠA PODJETJA

Izvedel sem anketo v 32-ih manjših podjetjih v Sloveniji. Dobil sem 18 odgovorov. Od tega je bilo 5 podjetij, ki imajo pravno organizacijsko obliko s.p., 13 podjetij pa d.o.o.. Dve podjetji poslujeta manj kot 5 let, 4 poslujejo med 5-10 let in 12 jih posluje več kot 10 let.

Na vprašanje Ali so v podjetju z zadnjih treh letih (2019, 2020 in 2021) proučevali različna tveganja so 3 podjetja odgovorila, da so proučevali v vseh treh letih, 6 jih je odgovorilo, da so proučevali v zadnjih dveh letih in 9 jih je odgovorilo, da so proučevali tveganja v zadnjem letu.

Na vprašanje Katera tveganja ste proučevali je bilo možnih več odgovorov. 8 podjetij jih je odgovorilo, da proučuje tržno tveganje, 16 jih je odgovorilo, da proučuje kreditno tveganje, 18 (vsi) jih je odgovorilo, da proučuje likvidnostno tveganje in 5 jih je odgovorilo, da proučuje operativno tveganje.

Na vprašanje Ali so podjetja spremenila odnos do tveganja po svetovni pandemiji COVIDA-19, jih je 10 podjetij odgovorilo, da korenito, 8 jih je odgovorilo, da malo in nobeden ni odgovoril, da ni spremenil odnosa do tveganja.

Na vprašanje Ali menijo, da s proučevanjem različnih tveganj izboljšujete poslovanje podjetja in ga manj izpostavljate nevarnostim stečaja, jih je 7 podjetij odgovorilo, da v celoti, 10 jih je odgovorilo delno in eden je odgovoril, da ne izboljšuje poslovanja.

Na vprašanje Kdo sodeluje v procesu proučevanje tveganja so 3 podjetja odgovorila, da direktor sam, 4 so tudi odgovorili, da direktor z ožjim vodstvom in 11 jih je odgovorilo, da direktor z vsemi zaposlenimi.

10. ZAKLJUČEK

Vsa podjetja, ki trenutno poslujejo, se zavedajo, da se lahko zelo hitro spremenijo tržne razmere. Poslovodstvo podjetja lahko brez preučevanja tveganj vodijo podjetje v hiter propad. Iz ankete je razvidno, da so podjetja v zadnjih dveh letih močno spremenila odnos do tveganj. Tveganja obstajajo tudi takrat, ko podjetja poslujejo brez problemov. Tveganja je potrebno proučevati, spremljati in ocenjevati. Podjetja morajo tudi spremljati napovedi, kaj naj bi se dogajalo na trgu v bližnji prihodnosti. S takšnim ravnanjem podjetja preprečijo svoje nepotrebno izpostavljanje določenim nevarnostim. Če je napovedana rast, bo podjetje vlagalo v razvoj, širitev in se pripravilo na čas, ko bo potrebno nekaj let preživeti brez dobička. Po preživeti krizi pa lahko podjetje začne nov razvojni cikel in izkoristi nove priložnosti ter drugačen položaj (boljši) na trgu.

11. LITERATURA

1. Crouhy, M., Galai, D.,& Mark, R. (2006) The essentials of risk management. United States of America: The McGraw-Hill Companies.
2. Makovec Brenčič, M., Lisjak, M., Pfajfar, G., & Ekar, a. (2006). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Finančni slovar, http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html, najdeno dne 25.1.2022.
4. Berk, A., Peterlin, J., & Ribarič, P. (2005). Obvladovanje tveganja, skrivnosti celovitega pristopa. Ljubljana: GV založba.
5. ZFPPIPP, http://www.zakonodaja.com/zakon/zfppipp, najdeno dne 25.01.2022
6. ZGD-1, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291, najdeno dne 27.01.2022
7. UMAR, marec 2021, https://www.umar.gov.si/publikacije/kratke-analize/publikacija/news/kriza-in-insolventnost-poslovnih-subjektov, najdeno dne 02.02.2022