MARKO ŽUŽEK, DIPL. MEDN. POSL.: LE S (POZNAVANJEM IN) PRESEGANJEM KULTURNIH RAZLIK DO (ZMANJŠANJA TVEGANJA IN) ˝WIN-WIN˝

POVZETEK
Znana krilatica, da je svet postal le ena ˝globalna vas˝, šteje že desetletje in več. Seveda to tehnično gledano olajša poslovanje in izmenjavo z najbolj oddaljenih koncev sveta, po drugi strani pa zahteva sprejemanje in dojemanje dodatnih informacij ter signalov, mimo katerih ne moremo. Še več: dojemanje in sprejemanje različnih, iz nacionalnih in s tem tudi poslovnih kultur izvedenih informacij,  je  predpogoj za že navadno razmišljanje o poslovanju z nekom, tako različnim od nas. Potrebno se je najprej seznaniti in razumeti, nato sprejeti, kulturne razlike obvladovati, včasih morda, celo, ali pa tudi - preseči. Za primer sem vzel ruski trg. Je velik in prav zato pomemben. Ker je velik, je tudi raznolik, v nekaterih pogledih poseben, mnogokrat zahteven, včasih morda celo zakompliciran. Zdi se, da je v Sloveniji le nekaj podjetij, ki ga uspešno obvladujejo, ker ga očitno razumejo. Posla na tem trgu ni enostavno niti začeti, še težje ga je ohranjati, obvladovati in gojiti. Poznamo silno uspešne, pa tudi klavrno propadle primere. Z enim stavkom: vse se začne in konča pri ljudeh, nas samih in poslovnih partnerjih.

Z metodami klasifikacije, deskripcije in kompilacije sem iz izbrane literature prišel do potrditve hipoteze, da v današnjem času ˝globalna vas˝ dejansko pomeni uporabo novih tehničnih in tehnoloških rešitev (digitalizacija, internet) pri poslovanju na svetovni ravni. Olajšuje in s tem omogoča hitrejše in natančnejše komuniciranje; tudi poravnavanje obveznosti. Vse ostalo, človeški odnosi in s tem povezane navade in občutja, pa se kljub v zadnjem desetletju znatnim tehničnim in tehnološkim poenostavitvam poslovanja niso in se očitno tudi ne morejo kar tako spontano spremeniti. Kulturne razlike ostajajo in kakor kaže, se v zadnjem času s poudarjenim zavzemanjem za uveljavljanje lastnih navad in načel, ter očitno z namenskim pomanjkanjem empatije oz. sprejemanjem in dojemanjem tujih, še povečujejo. Razlike ponovno delijo in otežujejo, namesto da bi bogatile in pospeševale izmenjavo mnenj in stališč v iskanju konsenza in s tem najboljših rešitev. Z drugimi besedami: globalizacija nam po lastni krivdi omogoča lažje poslovanje le v tehnološkem smislu; za, recimo ji ˝psihološko globalizacijo˝, pa se moramo še naprej truditi. Pred tem pa to sploh želeti.

Razlike so seveda tudi med nami in Rusi, a jih dovolj uspešno premagujemo. Morda zaradi nekaterih podobnosti. Poskušamo se razumeti in najti skupen interes, kar nas združuje. Zavedamo se, da ne moremo mimo uveljavljenih navad, Rusi pa nas kot ˝tradicionalne prijatelje˝ tudi lažje sprejmejo in pri svojih navadah morda kdaj v našo korist tudi ˝popustijo˝.
Ključne besede: Rusija, Slovenija, organizacija, globalizacija

ABSTRACT
A well-known fact, that the world has become just ˝one global village", has been in existence for a decade and more. Of course, this technically facilitates the operation and exchange from the outermost regions of the world, but on the other hand, it requires the reception and perception of additional information and signals, which we cannot ignore. Even more: perceiving and accepting various, from the national and, consequently, to business-oriented information, is a prerequisite for thinking about doing business and cooperate with someone so different from us. It is necessary, first to acquaint and understand, then to accept, to cope with cultural differences, sometimes even to overcome. As the case I have taken Russian market. It is big and therefore important. Because it is large, it is also varied and demanding, in some respects specific, sometimes even complicated. It seems that there are only a few companies from Slovenia that manage it successfully, because they obviously understand it. The business on this market is not easy even to start, very hard to maintain, manage it and keep it growing. We know for very successful as well as for classically failed cases. With one sentence: everything starts and ends with people, ourselves and (business) partners.

Using the methods of classification, description and compilation, I have come to the confirmation of the hypothesis that the "global village" actually means the use of new technical and technological solutions (digitalization, Internet) in global operations. It facilitates and enables faster and more precise communication - including, e.g., settlement of liabilities. All the rest, human relations and related habits and feelings, cannot, of course, be changed spontaneously. Cultural differences remain and, as it seems, recently, with an emphasized commitment to enforcing one's own habits and principles, and apparently with a dedicated lack of empathy, acceptance and perception of foreign ones, are even and unfortunately increasing. Differences re-differentiate and aggravate again, rather than enriching and fostering the exchange of views and positions in seeking consensus and thus the best solutions. In other words: globalization, by our own fault, makes it easier to operate only in a technological sense; for, let say, "psychological globalization", we still must continue to work hard. But the prerequisite for this is wish for it, and wish and will to do it.

The differences are, of course, between us and the Russians, but we sufficiently successful overcome them. Perhaps due to some similarities. We try to understand and find a common interest that unites us. We both are aware that we cannot bypass the established habits. And because Russians accept us as "traditional friends", (just) sometimes let us be with our habits and they do not insist on their own.
Key words: Russia, Slovenia, organization, globalization.

1. UVOD

Na začetku ustvarjanja ˝svetovne tržnice˝ v ˝globalni vasi˝ so nekateri domnevali, da bo zmanjševanje tehničnih ovir pri poslovanju in komunikaciji ter liberalizacija poslovanja in trgovanja vodilo tudi do zmanjševanja oz. preseganja kulturološko pogojenih ovir. Da se bodo kulturološke razlike brisale in porabniški vzorci izenačevali (Hrastelj in Makovec Brenčič, 2005).

Za lažje razumevanje globalizacije Prašnikar in Cirmanova (2005) navajata globalizacijske silnice. Najpomembnejši je tehnološki napredek, kjer je še posebej izpostavljena informacijska tehnologija. Omogočajo hitrejše, kakovostnejše ter cenejše komuniciranje in izmenjavo informacij, kaže se tudi v pocenitvi transakcij. V interakciji s tehnološko globalizacijo sledi ekonomska globalizacija. Neoliberalizem ekonomskih aktivnosti, liberalizacija trgovine in kapitalskih tokov, deregulacija gospodarstev, privatizacija javnega sektorja, rast privatnega sektorja, zmanjšanje trgovinskih ovir je privedlo do lažjega vstopa na tuje trge. A situacija ni tako enostavna. Kljub temu določene ovire še vedno ostajajo, najpogosteje kot rezultat različnih interesnih skupin in posledic procesov, ki jih sproža globalizacija (Prašnikar in Cirman, 2005). Morda se tržišča ne ščiti več na nacionalni ravni, se pa prav zato pojavljajo druge oblike zaščite, pogosto na lokalni ravni. Mobilnost ljudi pa je kljub povedanemu še vedno relativno nizka. Kljub zniževanju transportnih stroškov in s tem stroškov potovanj ali selitve, se na tem področju sicer pozitiven trend, le rahlo spreminja.

Več kot očitno je torej, da globalizacija vpliva le na plat zgolj tehnične izvedbe posla, kar seveda olajša poslovanje in izmenjavo tako snovnih kakor nesnovnih proizvodov iz najbolj oddaljenih koncev sveta v fizičnem smislu, po drugi strani, psihološko in sociološko, pa zahteva sprejemanje in dojemanje dodatnih informacij ter signalov, mimo katerih ne moremo. Še več: dojemanje in sprejemanje različnih, iz nacionalnih in s tem tudi poslovnih kultur izvedenih informacij,  je  predpogoj za že navadno razmišljanje o poslovanju z nekom, tako različnim od nas.

2. (S)POZNAVANJE KULTURNIH RAZLIK ZA ZMANJŠEVANJE POSLOVNEGA TVEGANJA

Poslovati s komerkoli je povezano z določeno stopnjo tveganja. Tudi z ˝najboljšim˝prijateljem, za katerega bi dali ˝roko v ogenj˝. Stopnja tveganja je torej odvisna od poznavanja poslovnega partnerja. Nekoga, katerega kultura je osnovni sestavni del. Iz njega izvirajo občutenja, vzgibi, dojemanje oz. percepcija, način razmišljanja, razlaganje in na koncu reagiranje. Eden od načinov, kako obvladovati tveganja, pa je tudi poznavanje kulture. Partnerjeve – in naše. Eden od načinov je, da kulturo oz. njene značilnosti – izmerimo, meritve pa predstavimo v modelih kultur. Tako lahko rezultate med seboj primerjamo in kulturo določene skupine umestimo. S tem spoznavamo razlike, ki so temelj nadaljnjih analiz in iz njih izhajajočih spoznanj, na osnovi katerih lahko sledijo naša dejanja, pristopanje, npr. k pogajanjem, in hkrati razumevanje partnerjevega pristopanja in sprejemanja. Na kratko: (s)poznamo naše in partnerjeve potrebe, iz njih izhajajoče želje, in mejo,  do katere se te potrebe lahko prilagodijo.

3. MODELI ZNAČILNOSTI KULTUR

Poznamo kar nekaj modelov kultur z obsežnimi empiričnimi podatki. Osnovni pristop vsakega od modelov je v razčlenitvi kulture na nekaj bistvenih kategorij oz. dimenzij, ki odražajo osnovne družbene težave, s katerimi se soočajo vse družbe pri uravnavanju človeške dejavnosti (Prašnikar in Cirman, 2005). Dimenzije so linearne, z dvema nasprotujočima si poloma. Družbe so razvile razne rešitve temeljnih družbeni problemov. Ti problemi in njih rešitve pa z razvrstitvijo na lestvici med omenjenima dvema poloma postanejo merljivi in s tem med sabo primerljivi. Vsako od dimenzij se opiše, pripadajoča baza podatkov pa omogoča razvrstitev kulture po teh dimenzijah. Modeli imajo seveda različno število dimenzij, s katerimi so kulturo razčlenili. Dokaz, da opisano deluje so precej usklajeni rezultati, dobljeni preko različnih modelov. Trompenaars  na primer kulturo meri skozi sedem dimenzij. Hofstedejev model ima pet dimenzij. Model, ki so ga uporabili pri projektu GLOBE (House in drugi, 2004), pa vsebuje devet dimenzij. Velja za najobsežnejšo raziskavo kultur do sedaj, poimenovano GLOBE (Global Leadership and Organizational Behavior Effectiveness Research), katere avtor je Robert J. House z mnogimi  sodelavci (angl. Culture, Leadership, and Organizations. The GLOBE Study of 62  Societies. House et al. 2004). Zajema 62 zaokroženih nacionalnih družb. To raziskavo, s poudarkom na rezultate za Rusijo in Slovenijo, si bomo podrobneje pogledali.

4. OPREDELITEV KULTURE, SESTAVINE KULTURE IN NACIONALNI ZNAČAJ

Samih definicij in opredelitev kulture je ogromno. Zaradi zadostne natančnosti a istočasno enostavnosti sem povzel tole: kultura so posebne, v vsaki družbi uveljavljene norme, ki temeljijo na priučenih odnosih, vrednotah in prepričanjih (Hrastelj in Makovec Brenčič, 2005).  Hofstede (2006) opisuje kulturo kot skupinski instrument, ki omogoča preživetje v okolju tako posameznikom, kakor tudi skupini, ki ji ti posamezniki pripadajo. So pravila družbene ˝igre˝. Je skupinsko mentalno programje, ki razlikuje pripadnike ene človeške skupine od drugih. Zagoršek in Štembergarjeva sta opredelila kulturo kot sistem prepričanj, vrednot, norm, pričakovanj in vzorcev vedenja, skupnih pripadnikom neke družbe (Prašnikar in Cirman, 2005). Za raziskovalni projekt GLOBE, ki ga podrobneje opisujemo, je kultura definirana kot sestava, zbir, konglomerat vzajemnih motivov, vrednot, prepričanj, identitet ter interpretacij ali pomena pomembnih dogodkov, kar se kaže v splošni izkušnji posameznikov te družbe, ki se prenaša iz generacije v generacijo (House, 2004).  Tako v tej isti knjigi opišejo, da je družbena (angl. societal), nacionalna kultura sestavljena iz splošno uporabljenega oz. uradnega jezika, političnega sistema in s tem povezanih prepričanj, ideološkega sistema in s tem povezanih verovanj, etnične dediščine in zgodovine. Na podoben način je opisana organizacijska (angl. organizational) kultura, ki jo sestavlja splošno uporabljena nomenklatura (sestava nazivov) v okviru organizacije, vzajemnih organizacijskih vrednot in organizacijske zgodovine. Kavčič (2002) poudarja močan vpliv kulture na posameznika. V (vzgojnem) procesu socializacije tako na primarni (družina), kakor sekundarni (širša družba) ravni posameznik sprejme pravila te kulture. Kulture kot take se ne zaveda kljub temu, da so sestavine te kulture vidne; pravila te kulture (zavedanje kaj je prav, dobro in kaj ne) mu postanejo samoumevna. Ker je kultura, oziroma njene sestavine, pravila, naučena, je tudi (vsaj pogojno in do neke mere) prilagodljiva. Na močne zunanje vplive se spreminja oz. prilagaja, a osebno mislim, da gre tukaj bolj za spreminjanje, prilagajanje oz. podrejanje kulture posameznika na kulturo (novega) okolja. To prilagajanje je lahko prostovoljno (preselitev, emigriranje  v drugo državo ali pa le v drug del države, na novo delovno mesto, v drugo podjetje oz. organizacijo) ali pa prisilno (okupacija države, prevzem države s strani druge politične opcije, novo vodstvo v organizaciji ipd.). Podrejanje ali vsaj prilagajanje nacionalne kulture drugi (nacionalni) kulturi je po mojem osebnem mnenju praktično nemogoče. Takšni poizkusi (okupacije) so se vedno izkazali za neuspešne, kar je tudi prav.

Hrastelj in Makovec Brenčičeva sta izmed množice sestavin kulture izbrala naslednje: družbene ureditve, organizacije ter ustanove, vrednote in norme, religije, jeziki, vzgojni in izobraževalni sistemi, umetnost in estetika, materialna kultura in življenjski pogoji. Zaradi pomena pri organizacijsko-poslovnem delovanju in poslovanju smo dodali še protokol.

Sama kultura naroda z nekimi značilnostmi se kot posledica ˝izvajanja˝ kulture v življenju vsakega posameznika in interakcije med vsemi nami, tudi s ˝pomočjo˝ inštitucij, pokaže v t.i. nacionalnem značaju. Značilnosti in s tem značaj se npr. pokažejo skozi  komuniciranje v najširšem pomenu (besedno, nebesedno) in na splošno v življenju, tako vsakdanjem, v družini, četrtni ali vaški skupnosti, kakor tudi poslovnem življenju, v organizacijah, na delovnem mestu itd. Te značilnosti se lahko opredeli v merljivih razsežnostih, ki jih lahko uporabimo v raznih kulturoloških analizah. Temeljno orodje za analize pa so že omenjeni modeli.

5. MODEL nacionalne kulture skozi RAZISKAVO GLOBE

Raziskava GLOBE (House in drugi, 2004) velja za do sedaj najobsežnejšo in najbolj poglobljeno raziskavo nacionalnih kultur in njihovega vpliva na organizacijske kulture ter načina vodenja v teh kulturah. Potekala je v 59 državah oz. 62 zaokroženih raziskovalnih asociacijah - nacijah. V Švici so rezultate merili posebej za nemški (germanski) in posebej za ostali (romanski) del, v Nemčiji posebej za bivši zahodni in bivši vzhodni del, v Južnoafriški republiki pa posebej za belsko in posebej za črnsko skupnost.  Glavnino podatkov je 170 raziskovalcev dobilo preko obsežnih vprašalnikov, na katere je odgovorilo 17370 zaposlenih kot srednje poslovodstvo v 951 organizacijah po vsem svetu. Porazdelitev je sledila principu, da so prisotne oz. raziskane vsaj tri nacionalne kulture iz vsake od večjih regij. Več kot četrtina vprašanih so bile ženske.
Zanimivo je, da se niso omejili zgolj na proučevanje značilnosti trenutnega stanja, temveč se je raziskava opredeljevala tudi glede vprašanja, kakšni so pogledi oz vizija, želje pripadnikov te iste kulture, kakšna bi naj bila oz. kakšno si želijo, kaj in pri katerih dimenzijah bi bile spremembe potrebne in zaželene; torej: kakšne so zamišljene, idealne vrednote (angl. Values) ter kako in v kolikšni meri se jih v tej kulturno zaokroženi družbi tudi v praksi (angl. Practices) uveljavlja?  Tako je raziskava lahko pokazala razkorak med zatečenim , kakor se dejansko izvaja v praksi (angl. Practices) in idealnim (želenim) stanjem (angl. Values) ter značilnostmi neke zaokrožene kulture.

Določili so devet dimenzij, značilnosti, neodvisnih spremenljivk, atributov oz. značilnih spremnih pojavov, kakor so jih tudi poimenovali. Nekaj so si jih ˝sposodili˝ pri prejšnjih raziskavah že omenjenih avtorjev in nekatere od njih tudi dodelali. Druge so glede na teoretične predpostavke dodali sami.

˝Izogibanje neznanemu oz. negotovosti˝ (angl. Uncertainty Avoidance) je dejansko povzeta po Hofstedeju. Kot kategorijo organizacijskega obnašanja sta jo razvila že Cyert in March leta 1963. Opredeljuje do katere stopnje se ljudje  izogibajo nepreglednim in nepredvidljivim okoliščinam in to rešujejo z nanašanjem na privzete družbene norme, rituale in birokratsko prakso oz. upravne procese (House in ostali, 2004). Prav tako po Hofstedeju je povzeta dimenzija ˝Razlike v moči oz. Oddaljenost moči˝ (angl. Power Distance).  S to vsebino se je še prej ukvarjal Mulder leta 1971.  Je stopnja, do katere pripadniki neke organizacije ali družbe pričakujejo – in so to tudi pripravljeni sprejeti, da je moč (odločanja) dodeljena in skoncentrirana na višjih nivojih (poslovodstvo, vlada). Naslednja dimenzija je ˝Kolektivizem I – Institucionalni kolektivizem˝ (angl. Collectivism I, Institutional Collectivism, Institutional Collectivism versus Individualism). Opisuje, v kolikšni meri same družbene institucije spodbujajo posameznike, da se povezujejo v skupine, s čimer se omogoča razporejanje družbenega vpliva in dohodka po skupinah in ne k posameznikom. Sledi  ˝Kolektivizem II – kolektivizem posameznika v skupini˝ (angl. Collectivism II, In-Group Collectivism) je izražanje lojalnosti oz. pripadnosti skupini , stopnjo posameznikovega ponosa, da pripada skupini  (družbi oz. državi, organizaciji oziroma podjetju ali klubu in družini) ter kohezivnosti (povezanosti) z njo. Peta  (˝Enakopravnost spolov˝) in šesta (˝Asertivnost oz. Samozavest˝) dimenzija sta kot skupen odgovor na Hofstedejevo dimenzijo ˝Moškosti in ženskosti˝  oz., kakor smo že opisali, prevladovanja  t.i. moških ali ženskih teženj v družbi. ˝Enakopravnost spolov˝ (angl. Gender Egalitarianism) torej pomeni stopnjo enakopravnosti ne glede na spol oz. zavzemanje družbe po čim manjšem razlikovanju vlog glede na spol.  ˝Asertivnost˝ (angl. Assertivness) pa govori o tem, kako družba spodbuja posameznikovo samozavest, s tem pa tudi odprtost in pripravljenost na dogovarjanje, kar bi naj bila lastnost asertivno razgledanih ljudi; v nasprotju s sramežljivostjo posameznikov in zapiranjem vase, pa tudi konfliktnostjo in agresivnostjo pri družbenih odnosih oz. komunikacij. Sedma dimenzija oz. spremenljivka je ˝Usmerjenost v prihodnost˝ (angl. Future Orientation).  Tudi ta dimenzija z nekaj zadržki je povzeta po enako imenovani Hofstedejevi. Torej govori o tem, v kolikšni meri so posamezniki pripravljeni  trenutno nagrado prestaviti v bodočnost, oz. v kolikšni meri so njihova današnja dejanja usmerjena v rezultat nekje v prihodnosti. Na primer planiranje ( npr. življenjska zavarovanja), investiranje (vase – šolanje, v posel z obeti za bodoči donos ipd.), varčevanje, volunterstvo oz. prostovoljno delovanje za kasnejši skupen uspeh itd. ˝Usmerjenost k dosežkom˝ (angl. Performance Orientation), je stopnja, ki meri v kolikšni meri določena organizacija ali družba spodbuja k dosežkom, izboljšavam oz. odličnosti in jih tudi nagrajuje (House in drugi, 2004). Zadnja, deveta dimenzija se imenuje ˝Usmerjenost k ljudem˝ (angl. Humane Orientation) kaže na stopnjo spodbujanja in nagrajevanja posameznika s strani organizacije ali družbe, da je pošten, nesebičen, prijateljski, ljubezniv, ustrežljiv in skrben.

6. REZULTATI s poudarkom za SLOVENIJO in RUSIJO

Rezultati raziskave so zgovorni in verodostojno prikažejo značilnosti, po katerih se z Rusi razlikujemo, kakor tudi tiste, kjer smo si podobni. Najprej v tabelaričnem povzetku, sledi še komentar.

Tabela 1: Povzetek rezultatov s poudarkom za Slovenijo in Rusijo. Vir: povzeto po House et al (2004)

(1) Prva dimenzija je Usmerjenost k dosežkom (UD). Obe skupini (naciji) sta podobni, se razumemo in si oboji želimo enakih sprememb. Slovenska (3,66) in ruska (3,39) imata rezultat pod povprečjem (4,10) in Rusija še posebej blizu spodnje meje (3,20).  Rezultati za želeno za obe, še posebej za Slovence pa kažejo veliko nezadovoljstvo. 

Razkorak med dejanskim in želenim stanjem (in s tem nezadovoljstvo) tako v Sloveniji kakor v Rusiji je ogromen. Želja Slovenk in Slovencev po spremembi družbe, ki bi (pošteno) nagrajevala trud in prispevek je izjemna. Rusi in Rusinje imajo manj izrazite zahteve za družbeno spremembo na tem področju kljub temu, da je dejansko stanje pri njih še slabše. Slovenci se torej zavzemamo za osebni prispevek za skupno dobro, a družba tega še zdaleč ne nagrajuje v zadostni meri oz. na pravilen način – vsaj tako se nam zdi, tako (subjektivno) pač občutimo, ne glede na krilatico ali celo stereotip, da smo ˝nergači˝ ter stalno in z vsem nezadovoljni. Vse to seveda razlaga trenutno stanje izseljevanja predvsem tistih, ki imajo prav za omenjeni prispevek največ potenciala – mladih in/ali izobraženih.

Glede na rezultat bi lahko sklepali, da pripadniki obeh narodov bolj cenimo izkušnje kakor teoretično (formalno) znanje, spoštujemo tudi tradicijo, že povprečna izvedba naloge je zadovoljiva in situacijo dojemamo kot nujno šele potem, ko je že res kritično. Takšno je tudi vodenje: površno s površno in nedorečeno komunikacijo, vodja ne vodi z lastnimi dosežki oz. pozitivnim zgledom, je povprečno sposoben, prav zato pogosto občutljiv na kritiko.

Čisto nekaj drugega je pri željah, kakšno bi moralo biti stanje, kjer je še posebej zgovoren rezultat za Slovenijo. Pri željah oz. viziji, kako bi moralo biti smo tik pod vrhom. Izjemni dosežki (in takšen tudi družbeni prispevek) niso (dovolj) opaženi, mnogokrat zato tudi premalo nagrajeni. Rezultat želenega stanja za Ruse pa kaže, da smo sicer z ˝boljšo˝ situacijo od ruske kljub vsemu z njo manj zadovoljni ; torej bolj kritični od Rusov.

Tabela s povezavami med dimenzijo in družbeno-ekonomskimi kazalniki pa kažejo, da je v družbah, kakršno si želimo, kjer so dosežki spoštovani (in zahtevani, kar pa je vendarle lahko stresno), načeloma res bolje živeti. Da se v naši družbi vse bolj samo zahteva dosežke, na nagrajevanje pa pozablja, seveda še dodatno pojasnjuje kritičnost do situacije…

Tabelarični povzetek:

(2) v drugi dimenziji, Usmerjenost v prihodnost (UP) , se razlikujemo. Za nas je zanimiva zaradi ruskega rekorda (2,88) navzdol; prihodnost jih ne skrbi oz. se z njo ne ukvarjajo, in razlike z rezultatom za Slovenijo (3,59), ki z bližino povprečja (3,85) potrjuje, da nas prihodnost vendarle skrbi. Drugače: Slovenci mnogo bolj od Rusov verjamemo, da današnje dejanje (lahko) vpliva na prihodnje stanje. Torej se splača in je prav, da danes delujemo v smeri, da (kolikor se pač da) že danes vplivamo na dogodke v prihodnosti in jo nekako načrtujemo, izdelamo strategijo, ji sledimo in se tudi glede na nove okoliščine prilagajamo. Želja po spremembi, da bi imeli več možnosti vplivanja na prihodnost pa je podobna.

Pri tem vprašanju se torej v dobršni meri razlikujemo, kar vpliva tudi na razmišljanje in obnašanje v smislu izvajanja določenih dejanj danes zaradi zamišljenih stanj v prihodnosti. Slovenci delamo danes, da nam bo jutri bolje; za razliko od Rusov, ki poskušajo sproti živeti čim bolje, kolikor pač dopuščajo možnosti in okoliščine. Torej so se manj pripravljeni žrtvovati za nek boljši jutri; (pretirano) odložena nagrada, ali celo zgolj  obljuba, da nagrada za nek trud bo, ne pride v poštev. Ta rezultat se dodatno kaže oz. manifestira v sprotni potrošnji in uživanju življenja v danem trenutku za razliko od varčevanja in trudu danes. Rusi bi potemtakem naj imeli tudi manj vizij in načrtovanja, a istočasno morda tudi manj fantaziranja oz. sanjarjenja, če vizije kdaj prerastejo v to…

Tabela s povezavami med dimenzijo in družbeno-ekonomskimi kazalniki pa kaže, da so primerjalni rezultati oz. povezave, korelacije podobne kakor za prejšnjo dimenzijo ˝Usmerjenosti k dosežkom˝. Kaže se torej močna pozitivna povezanost med socialno – ekonomskimi pokazatelji in ˝Usmerjenost v prihodnost˝ v praksi ter negativno povezavo, kjer je ˝Usmerjenost v prihodnost˝ le zaželena.  Obe dimenziji sovpadata in njih višja rezultata nakazujeta družbe z višjim blagostanjem in urejenostjo, kar pa je vseeno lahko dojeto subjektivno. Družbeni kategoriji ˝Povezanost z družino˝ ter ˝Navezanost na prijatelje˝ kažeta namreč precejšnjo negativno korelacijo. Torej bi naj Rusi bolj kot Slovenci pomanjkanje možnosti vplivanja na prihodnost nadomeščali z večjo navezanostjo na družino in prijatelje, kar se seveda razume kot dobro.

Tabelarični povzetek:

(3) Tretja dimenzija je Enakost glede na spol (ES), po kateri se družbe najbolj razlikujejo. Slovenci (3,96) in Rusi (4,07) smo pri tem vprašanju izredno podobni in v samem vrhu. Tudi rezultati za želje niso bistveno višji, Rusi(nje) so očitno še bolj zadovoljni(e) od Slovencev oz. Slovenk. Vsekakor lahko rečemo, da obe družbi ta problem priznavata in ga s solidno voljo in sistemskimi rešitvami nekako rešujeta. Seveda pa nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Statistika namreč še vedno potrjuje več moških na vplivnejših in bolje plačanih položajih. Je pa res, da ženskam vrata niso nikjer (več) zaprta in imajo (vsaj) možnosti za napredovanje in svobodno izbiro.

V nekaterih družbah, še posebej tistih, ki zasedajo nižje rezultate celo velja, da je tako prav. Slovenci in Rusi očitno nimamo (pretiranih) problemov za razliko od arabskih in latinskih narodov v smislu, da mora moški biti glavni. Najnižja povprečna vrednost dimenzije izmed vseh dimenzij pa potrjuje, da je takšnih kulturnih sredin (še vedno) veliko.

V družbah, ki zavzemajo pri dimenziji ˝Enakost spolov˝ (ES) višja mesta, so ženske bolj izobražene, v večji meri zavzemajo vodilna, odgovornejša, bolj strokovna in s tem tudi vplivnejša mesta, kar posledično prinaša tudi (ekonomsko) neodvisnost. Celokupno pa to pozitivno vpliva na splošno blaginjo celotne družbe.

Tabelarični povzetek:

(4) Četrta dimenzija je  Asertivnost (A),  biti samozavesten, a istočasno ne agresiven (wikipedia; geslo: Assertiveness, 2018), kaže različnost med nami in Rusi.  Je neka stopnja med neasertivnostjo in agresivnostjo (Rakos, 1991).  Slovenci (4,00) in  še bolj Rusi (3,68), smo glede na rezultate pri tej nacionalni (in organizacijski) značilnosti pod povprečjem (4,14) in različni. Še bolj zanimivi pa so rezultati za želeno stanje, kjer so Rusi (2,83) s stanjem očitno zadovoljni ali celo obratno, želeli bi je manj, kar se opaža tudi pri približno tretjini ostalih kultur. Slovenci pa bi kljub solidno ovrednoteni praksi želeli  še nekoliko boljše stanje (4,59). Rusi so torej še manj asertivni od nas, a si za razliko tudi ne želijo biti. Torej občutna razlika v vseh aspektih dimenzije.

Torej se zavedamo svojih pravic, jih znamo tudi izpostaviti, a vseeno na nek soliden, vsaj pogojno kulturen način. Rusi bi naj pri tem bili drugačni, morda manj kompromisni, z manj občutka za argumente in manj taktični, bolj neposredni. Lastnost, ki bi naj bila prednost, a očitno se s tem ne bi strinjali vsi. Tudi neke korelacije med to družbeno značilnostjo in kakšnim izmed družbeno-ekonomskih pokazateljev ni.

Tabelarični povzetek

(5, 6) Peta in šesta dimenzija sta Kolektivizem institucij (KIi), ki opisuje stopnjo spodbujanja državljanov s strani državnih institucij h kolektivizmu, k povezovanju, kjer smo zmerno različni, in Kolektivizem posameznika (KIp) (smo si podobni), ki kaže na stopnjo lojalnosti in pripadnosti posameznika do neke družbene ali organizacijske skupine, geografskega področja (t.i. lokalpatriotizem) ipd. Slovenija (4,13) je pri KIi rahlo pod povprečjem (4,25), Rusija (4,50) malo nad njim. Torej nas institucije oz. država v primerjavi z Rusijo malo manj spodbuja (ali sili?) v združevanje, kar nam očitno odgovarja a za razliko od Rusov, ki si vpliva države in drugih organizacij na tem področju ne želi v tolikšni meri. Pri KIp pa se oboji strinjamo, da smo lahko na pripadnost skupini ali organizaciji ponosni.

Človek je nedvomno vsaj do neke mere socialno bitje, ker drugače kot vrsta ne bi preživel; torej se združuje v družino, pleme, društva, razne organizacije, nacijo. Vedno pa se je našel kdo, ki je združbo glede na potrebe bolj koristil in ji, ter s tem drugim članom skupine, manj vračal, manj prispeval k skupnim koristim, kakor od njih dobil. Pri primerjavi z družbeno-ekonomskimi pokazatelji pa se kaže delna pozitivna korelacija s KIi in celo precej negativna s KIp, kar pomeni, da so družbe, kjer država spodbuja združevanje načeloma razvitejše; a je istočasno bolje, da ljudje to ne dojemajo absolutno in slepo brez lastnega razmišljanja.

Tabelarični povzetek

(7) Sedma dimenzija je  Oddaljenost moči (OM), kjer smo si podobni. Zelo priljubljena in še vedno zanimiva tema, kar potrjujejo tudi na splošno gledano rekordni rezultati. Slovenci (5,33) in Rusi (5,52) beležimo rahlo nadpovprečne (5,17) rezultate, a glede na želeno stanje, po mnenju pripadnikov teh nacionalnih kultur znatno previsoke. Stanje in želje torej podobne.

Vsi si močno želimo manj te kulturne značilnosti. Manj družbene razslojenosti, več uravnilovke, če hočete, bolj enakomerno porazdelitev družbenega prihodka, vsem dostopne vsaj osnovne družbene storitve, manj elitizma in več egalitarizma, manj klientelizma in več poudarka na s strokovnostjo podprtih vplivih posameznikov. Le-ti pa naj to vplivnost ne izkoriščajo oz. zlorabljajo (korupcija), je ne ščitijo za vsako ceno in dopuščajo vpliv okolja, kar vodi v sinergijsko najučinkovitejše in trajne rešitve.

Povezava z dimenzijo in družbeno-ekonomskimi pokazatelji je več kot zgovorna, seveda izrazito negativna. Manj družbene razslojenosti vodi v boljšo, bogatejšo in zadovoljnejšo družbo.

Tabelarični povzetek

(8) Osma dimenzija Usmerjenost v humanizem (UH) tudi kaže podobnost med nami in Rusi. Oboji smo torej usmerjeni k človeku, posamezniku, z njegovi dostojanstvom in ne samo človekovimi pravicami. Gre za način, kako obravnavamo drug drugega, ga podpiramo, razumemo, imamo do drugega empatijo, ali nam je zanj vseeno, češ, naj se znajde sam, kar vodi v brezbrižnost, egoizem in izkoriščanje.
Nekoliko negativna korelacija med dejanskim stanjem in želenim kaže na željo nacionalnih družb, da bi te značilnosti predvsem tam, kjer je ni, seveda bilo več. Slovenci s 3,79 in Rusi z rezultatom dejanskega stanje pri 3,94 smo si podobni in rahlo pod povprečjem (4,09). Torej priznavamo in se zavedamo, da sicer nismo najbolj egoistična družba, a stanje vseeno ni hvale vredno.

Zanimivi so rezultati nekaterih ostalih držav, kjer se kaže, da družbe v najrazvitejših državah glede te dimenzije očitno niso najbolj razvite in je njihova razvitost bolj ekonomske narave. Možna je tudi teza, da ekonomsko pomanjkanje v marsikateri družbi nadomeščajo ravno z bolj pristnimi medčloveškimi odnosi. To potrjujejo zmerno negativne korelacije med dimenzijo in ekonomskimi pokazatelji. V primerjavi z ostalimi dimenzijami je zaznana pozitivna korelacija z ˝Institucionalnim˝ kakor tudi ˝Kolektivizmom posameznika˝ in ˝Orientiranosti k dosežkom˝, ter negativna z ˝Asertivnostjo˝.

Tabelarični povzetek

(9) Naša zadnja, deveta dimenzija nacionalnih kultur je Izogibanje negotovostim (IN), oz. do kolikšne mere, do katere stopnje nedorečeno in neznano (in s tem tudi lahko tvegano) sprejemamo, ali imamo raje stvari dogovorjene (in tudi manj tvegane). Slovenci se ločimo in tvegamo manj, a oboji si želimo izdatnejših sprememb.

Družbe z višjimi rezultati odnose bolj formalizirajo, da kasneje ne bo težav, s tem dvignejo stopnjo sigurnosti… Je pa zato manj prožnosti in so kasnejša odstopanja oz. prilagoditve, četudi smiselne, težje oz. jih je potrebno dodatno pojasnjevati in tudi te spremembe (ponovno) napisati ali opisati, skratka  formalizirati. Manj je tveganja oz. se možna tveganja bolj predvidijo, preračunajo in že s tem zmanjšajo. Zapisanega se je potrebno držati, zato je tudi manj kasnejšega sprenevedanja.

Pri tem smo Slovenci (3,78) zmerno podpovprečni (4,16), Rusi z rezultatom 2,88 celo rekorderji, kar nas loči! Oboji si želimo znatnega izboljšanja, torej mnogo več predvidljivosti, četudi nam formaliziranje smrdi. Glede na mnenje, da se v Sloveniji na splošno preveč formalizira, je možno, da to velja le za določene primere, za druge, za katere bi bilo dobro, da se, pa se ne.

Korelacija z rezultati za dejansko stanje te dimenzije in ekonomsko – družbenimi pokazatelji je izredno visoka. Torej so države, kjer imajo tudi bodočnost predvidljivo znatno bolj razvite. Seveda ta dimenzija sovpada tudi z dimenzijo ˝Usmerjenost v prihodnost˝, ˝Usmerjenost k dosežkom˝ in ˝Institucionalni kolektivizem˝. Izrazito negativno korelacijo pa beleži s ˝Kolektivnostjo posameznika˝ in ˝Oddaljenostjo moči˝.

Tabelarični povzetek

Grafični prikaz rezultatov

 
Znaka + in – nakazujeta želeno stanje (+ kaže željo po višjem, - po nižjem) glede na dejansko; prvi za Slovenijo, drugi za Rusijo; brez znaka nakazuje zadovoljstvo s stanjem
Slika 1: Grafični prikaz povprečnih rezultatov vseh ter za Slovenijo in Rusijo

7. REZULTATI IN RAZPRAVA

Z Rusi smo si torej v marsičem podobni, a tudi različni. Prvo nas združuje, saj se skozi podobne navade in poglede razumemo; drugo nas morda razdružuje, deli, razdvaja, a istočasno postavlja pred preizkušnjo ohranjanja vsaj dobrih poslovnih, če ne včasih celo tesnih prijateljskih stikov. Kako ali skozi kaj se to kaže pri poslovanju?

Začnimo pri sporazumevanju. Jezik. Oboji smo Slovani, kar je vsekakor prednost in skozi to izvirajoče simpatije in naklonjenost. Kar nekaj Slovencev zna vsaj solidno ali celo zelo dobro rusko. Znanje ruščine je seveda vedno dobrodošlo in sprejeto z naklonjenostjo (Izvozno okno, 2018). Z znanjem ruščine še posebej pride prav znanje cirilice, saj je latinico za pisavo poleg cirilice možno zaslediti le v velikih mestih na zahodnem delu Rusije. Drugod sploh ni v uporabi.  Znanje angleščine pa se po tako veliki državi, kakršna je Rusija, zelo razlikuje. Vse več predvsem mlajših podjetnikov, še posebej v mestih, obvlada angleščino in tudi kakšnega od ostalih evropskih jezikov na zavidljivi ravni. Po drugi strani pa se v manjših in bolj oddaljenih mestih še vedno lahko zgodi, da sogovornik ne zna nobenega tujega jezika oziroma je to znanje omejeno na nekaj fraz. Zato je vedno priporočljivo vnaprej preveriti, če potrebujemo prevajalca. Če smo v dvomih, večkrat preverimo razumevanje dogovorjenega. Poleg tega je, razen v velikih mestih, uporaba latinice za pisavo bolj kot ne le izjema (Worldbusinessculture: Russia, 2018).

Načeloma se pri Rusih veliko da na izrečeno, še posebej, če to pove zaupanja vredna in potrjena oseba. Verbalna komunikacija v izgovorjeni besedi in neverbalna komunikacija s prisotnostjo in s tem možnostjo predvsem stika s pogledom, je prodornejša od le pisne. Zato so fizični sestanki pomembni. Bolje kot le pogovor po telefonu ali celo samo pisna komunikacija je vsaj video konferenca, kljub temu, da Rusi (z neverbalno komunikacijo) načeloma ne pokažejo (takoj) občutkov ali kaj si mislijo. Zato je morda (začetni) vtis, da jih pogovor ne zanima, pogosto napačen (ibidem).

Za sestanek si je potrebno vzeti čas, zato je izbira prostora pomembna. Za Ruse so sestanki oz. osebna srečanja zelo pomembna in kot taka tudi formalno naravnana. Od partnerjev se pričakuje točnost, čeprav to ne pomeni nujno, da bodo točni tudi oni. Hitenje in vsiljevanje zaključkov ni pametno ali sprejemljivo. Vzeti si čas za premislek je popolnoma normalno. Potrpežljivost je prava podlaga za uspešno poslovanje z Rusi. Mnogokrat se zdi, da je sestanek zašel v slepo ulico, a se s pavzo manj formalnega pogovora da zapeljati sestanek ponovno v posel. V primeru, da se bolje spoznamo, ni nenavadno, da se za lažjo premostitev zapleta lahko vplete celo osebne občutke o katerih tudi odkrito spregovorimo; da nas npr. nekaj moti, ali celo jezi.  Ali pa se po drugi strani lahko doda prijateljsko trepljanje po ramenu, oziroma se verbalni komunikaciji vendarle vse bolj dodaja tudi neverbalna. Med take sodijo še predstavitve z drsnicami, katalogi, modeli oz. primer(k)i v živo. Priporočljivo je, kakor najeti prevajalca, če je to potrebno, imeti v skupini tehnične strokovnjake, ki lahko dodatno pojasnijo in odgovorijo na strokovno tehnična vprašanja, s čimer predstavitev dobi dodatno vrednost (Russia´s Business Culture, 2018).

Tako kot Slovenci so tudi Rusi precej ˝kontakten˝ narod, kar pomeni, da mora biti rokovanje konkretno in pospremljeno s pogledom v oči. Še en namig:  poslovna vizitka naj ima na hrbtni strani ruski prevod v cirilici, s čimer dodatno poudarite lastno resnost (ibidem).

Če na sestanek pridejo kot skupina, se načeloma točno ve, kdo je vodja, kar se po navadi opazi tudi pri obnašanju – in dražji obleki. Slednja naj bo elegantna in striktno formalna s kravato. Ženske naj imajo bluzo in krilo preko kolen. Kljub formalni izenačitvi spolov v praksi tega ni. Ženske so na vodstvenih položajih le izjemoma in še dan danes se pričakuje, da se bodo do moških obnašale diskretno, zadržano, celo podrejeno (ibidem).

Avtokratičnost je pri Rusih mnogo bolj sprejemljiva kakor pri nas. Še iz sovjetskih časov in centraliziranega odločanja je takšna nacionalna in organizacijska kultura ostala do današnjih dni v marsikateri organizaciji ali podjetju, ne glede na velikost.  Le pri nekaterih mlajših je opaziti več možnosti bolj ˝demokratičnega˝ vodenja (Worldbusinessculture: Russia, 2018). Torej kardinalno postavljena oseba od državnega do lokalnega in organizacijskega nivoja, katerega blagoslov na koncu ˝vsega˝ pač je in bo potreben, je dejstvo. Zato je pomembno, da se čim prej začnemo pogovarjati s ˝pravim človekom˝, saj se v nasprotnem primeru lahko izkaže, da smo izgubljali čas (in denar). Seveda ima tudi takšen avtokrat svoje svetovalce in posameznike, ki jim zaupa. Zato je imeti prijatelja med takšnimi lahko seveda velika prednost. Na sploh je zaupanje in graditev na tem velikega pomena. V primeru nove naloge je najbolje, da vsaj na začetku sodelujejo ljudje, ki so se že izkazali oz. pridobili zaupanje (Russia´s Business Culture, 2018). P
Primerno formalnemu in konservativnemu so tudi darila. Primerna poslovna so predmeti za pisarno, lahko pa tudi izbrana vina. Nikakor vodke, saj s tem ˝pokažete˝, da gostitelj nima izbranega okusa. V primeru, da ste povabljeni na dom, s čimer vam je izkazana čast, so darilo kot izbrana bombonjera, šal za gostiteljico, neparno število ne rdečih rož (razen, če se niste zaljubili), primerna izbira. Suknjiča ne obešajte preko naslona, saj s tem žalite gostitelj, češ, da nima primernega garderobnega prostora. Prav tako, kakor pri nas, imeti roke v žepu ni vljudno (Izvoznookno: Rusija/poslovni obisk, 2018). In sedeti tako, da kažete podplate obuval, prav tako ne (Russia´s Business Culture, 2018).

Da je potrebno izkoristiti vsakršno in kakršnokoli (poslovno) priložnost, je sinonim za ruski način (poslovnega) razmišljanja, kar se kaže tudi v pristopu do poslovanja in izbire partnerjev. Zato ponujanje dolgoročnega sodelovanja oz. (vidnega) uspeha čez čas ni nujno uspešno, četudi ima realno podlago, argumente in potencial, če ni ˝začinjeno˝ z relativno hitrim uspehom in hitro videnimi rezultati sodelovanja (Worldbusinessculture: Russia/business structures, 2018).

Ruska federacija je glede plačevanja še vedno uvrščena na seznam tveganih držav. Še posebej, kadar še ne poznamo kupca oz. poslovnega partnerja, ali celo niti njegove bonitetne ocene, je previdnost absolutno na mestu. Glede na obseg posla in stopnjo zaupanja so možni različni načini plačevanja, a akreditiv (še najbolje odprti) je in ostaja najbolj klasičen način.  Pri odloženem plačilu pa se dodatno priporoča zavarovanje z bančno garancijo. Nasprotno pa ni malo bank, ki veljajo za zanesljive, tako da sama izvedba načeloma ni problematična, seveda pa predstavlja dodaten strošek. Visoke stroške predstavlja tudi distribucija proizvodov, ki je razdrobljena in počasna (Izvozno okno: Rusija/poslovanje/prodaja, 2018).

8. ZAKLJUČEK  

Je res kulturna različnost tako zelo pomembna in vplivajoča, da (samo) zaradi njih (lahko) nastanejo ˝nepremostljive ovire˝? Žal se prav v zadnjem času to še kako potrjuje. Razlike – in na njih sklicevanje – je postalo nekaj vsakdanjega. Sklicevanje na ˝nacionalne interese˝ pa celo nekaj pozitivnega in politično všečno. Žal se ponovno obračamo k razlikam, namesto, da bi iskali podobnosti in skozi to skupne interese. ˝Win-win˝situacija bi torej (še vedno - in za vedno) morala biti in ostati cilj.

Rusija je največja izvoznica energije oz. energentov, kar bi načeloma moralo zagotavljati splošno blaginjo, a temu pač ni tako.  Razpad sovjetsko-planskega gospodarstva in nenačelna ter hitra privatizacija sta prinesla veliko družbeno razslojenost. Kombinacija nihanj cen energentov in sankcije pa so še dodatno doprinesle k takemu stanju. Poleg tega tudi infrastruktura ne dohaja gospodarskega razvoja in tukaj bo potrebnih veliko investicij (Worldbusinessculture: Russia/culture/doing-business-in-russia, 2018). Že vrsto let Rusija pri blagovni menjavi dosega izdaten presežek. Leta 2016 je Rusija uvozila za 172,7 mlrd EUR, izvozila pa za 253,8 in s tem ustvarila presežek v vrednosti 81,1 mlrd evrov. V letu 2017 je Rusija uvozila za 210,5 mlrd EUR, izvozila pa za 313 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi se je torej še povečal na 102,5 mlrd EUR, kar predstavlja 7,4 % BDP. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, železo in jeklo, biseri in kovine ter strojna oprema. V uvozu prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, kamor so izvozili 10,8 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nemčija, Belorusija in Turčija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, od koder so uvozili 21,2 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija (Izvozno okno: Rusija/pregled gospodarskih gibanj, 2018).
Potencial Rusije in s tem za poslovanje je torej ogromen. Že omenjeni naravni potenciali kakor tudi družbeni z nadpovprečno izobraženimi prebivalci so dober temelj za nadaljnji družbeni razvoj. Poleg tega so Rusi znani po nagnjenosti k potrošnji in ˝uživanju življenja˝ sedaj, danes, kar dodatno omogoča uspešno poslovanje.

Vsako leto statistika beleži preko tri odstotno rast zasebne potrošnje. Temu sledijo tudi investicije. Javna potrošnja pa se nekako ohranja na nivoju izpred nekaj let (Izvozno okno: Rusija/poslovanje/prodaja, 2018).
Glede na dejstvo, da je ključnega pomena pri poslovanju z Rusi, koga poznamo, je  torej tudi poznavanje kulturnih norm in navad temelj dobrega in uspešnega poslovanja v Rusiji. Glede na ogromno geografsko območje se seveda tudi navade in običaji, torej kultura nekoliko razlikujejo med vzhodom in zahodom, jugom in severom, pa tudi urbanimi in ruralnimi območji. Vseeno pa bolj ali manj povsod velja, da je država (vsaj do neke mere), v bistvu - ˝sovražnik˝. Zakoni so torej nekaj ˝nepotrebnega˝ in zato naj bi toliko bolj veljal dogovor  na osebni ravni. Tako je tudi mreženje eden od predpogojev uspešnega načina prodiranja in poslovanja na ruskem trgu. (Worldbusinessculture: Russia/business-style, 2018).

Zanimiva je ugotovitev, da je mnogokrat legalni status sredstev oz. premoženja nedorečen. Kdo je npr. dejanski lastnik zemljišča in ostalih nepremičnin, in kdo morda le uporabnik (ibidem).
Učinkovitost uradov je večkrat slaba, prisotnost korupcije velika. Hitre zakonodajne spremembe stanje le še poslabšajo, kar se kaže v samovolji uradnikov, protislovnosti informacij, dolgotrajnosti in nedorečenosti postopkov. Zato je tudi pri oblasteh, tako kot pri poslovnih partnerjih, še enkrat potrebna - strpnost. Mnogokrat se zdi, da brez domačih strokovnjakov, advokatov, računovodskih servisov in agentov ni mogoče obvladati vse ovire. Osebna poznanstva in osebno zaupanje z medčloveškimi odnosi na najvišji ravni so temelj poslovanja z Rusi. Dober glas, da ste družbeno odgovorni in da prispevate k splošni blaginji, torej splošna javna podoba, pa lahko doda kamenček v mozaiku pri umeščanju v rusko družbo, saj se je tudi politiki  v tem primeru lažje potegovati za vas (Izvoznookno: Rusija/poslovni obisk, 2018).
Mnogokrat se nekaj pač ne premakne, če poleg pravnega pokritja ni tudi politične volje. Še bolje: ko je politično zasebna volja dorečena, se bo tudi pravno zadeva ˝pokrila˝. Politična volja je namreč prepogosto v bistvu podvržena privatnemu interesu. Če pride do obrata, torej, če politične volje ni več, si tudi s pravnimi argumenti največkrat ne bomo mogli kaj dosti pomagati (Worldbusinessculture: Russia/business-style, 2018).

Je potemtakem Rusija izziv vreden tveganja?  Glede na potencial, ki ga ima, o tem ni dvoma. Energetika, infrastruktura, težka industrija (metalurgija), gradbeništvo, telekomunikacije, bančništvo, zavarovalništvo in elektronika, pa tudi lesna in avtomobilska industrija so gospodarske panoge, kjer je donos investicij največji (ibidem). Nikoli in nikjer pa poslovanje ni brez prisotnosti raznih (politična, ekonomska) tveganj. Eden od načinov, kako obvladovati tveganja, pa je tudi poznavanje kulture.

Bušen, Vostrikov in Sheina (2014) v vlogi ruskih avtorjev opisujejo Slovenijo kot deželo, s katero so že tradicionalno, torej dolgoročno dobri ekonomski odnosi, kar dodatno olajšuje izbiro Slovenije kot partnerice tudi pri najzahtevnejših poslih. Slovenija je za Ruse zanimiva kot članica EU. Pohvalijo naše visoko izobražene, razgledane in motivirane kadre. Posebej poudarjajo pomen odnosov s Slovenijo za Samarsko regijo. Ta je v obdobju skokovitega razvoja in modernizacije. Slovenijo vidijo kot primernega partnerja pri skupnih projektih avtomatizacije (robotike) proizvodnje, obnovljivih virov energije in splošnem inženirstvu. Moskva mesto, sama Moskovska regija, Leningrajska regija, Samarska in Ulyanovska regija ter Altaiski teritorij imajo s Slovenijo preko Ministrstva za gospodarstvo podpisane posebne memorandume o ekonomskem sodelovanju. Rusi si želijo posodobitve proizvodnje (Automotive Cluster of Slovenia) in uvajanje novih tehnologij in optimizacijo vseh delov poslovnega procesa, kjer se pojavlja tudi povpraševanje po programski opremi in samem izboljšanju poslovodenja. S tem si želijo pridobiti konkurenčne prednosti in udejanjanje predpogojev za vstopanje na nova tržišča. Slovenija pa si želi izdatnejši položaj na še vedno razvijajočem in posodabljajočem se trgu s proizvodi, po možnosti z veliko dodano vrednostjo (farmacija) in storitvami (uvajanje proizvodnih posodobitev, turizem).

Pred kratkim je bilo tudi na slovensko-ruskem poslovnem forumu (18. - 20. april 2018) v Ljubljani na temo digitalizacije gospodarstva z uporabo vesoljskih tehnologij slišati veliko obetavnega. Slovenska podjetja lahko zaradi svoje večje fleksibilnosti ruskim podjetjem ponudijo visoko tehnološko napredne rešitve in se hitreje vključujejo v velike strukture ruskih podjetij. Prav na področju uporabe vesoljskih tehnologij se bodo lahko še bolje profilirala podjetja z inovacijami in patenti. V Sloveniji smo uspešni na področju umetne inteligence in masovnih podatkov v javnem sektorju, saj imamo svetovno gledano največ raziskovalcev na tem področju na število prebivalcev. Institut Jožef Stefan je ena vodilnih institucij na svetu na področju umetne inteligence odprtih virov izobraževanja. Tudi na področju uporabe tehnologije veriženja blokov se slovenska podjetja uvrščajo med vodilne razvijalce digitalnih investicijskih platform na svetu. Slovenija kot celota se postavlja kot ˝blockchain˝ prijazna destinacija. Slovenci smo tudi na prvem mestu v svetu, kar zadeva izvoz IKT storitev, saj je prav vsako IT podjetje že v trenutku ustanovitve izvozno orientirano. Imamo zelo dinamični ˝startup˝ ekosistem, ki ustvarja visoko dodano vrednost ter ima vrhunsko znanje. Veliko slovenskih podjetij že uspešno sodeluje z ruskimi partnerji, pogosto so slovenska podjetja manjša in potrebujejo večje partnerje za skupna sodelovanja tudi na tretjih trgih (Izvozno okno: Aktualno, 2018).

Kot svetel primer sodelovanja z Rusi navedimo še lanskoletno tesno sodelovanje SPIRIT Slovenije s federalnim ministrstvom za gospodarski razvoj Ruske federacije pri vzpostavitvi platforme za sodelovanje med podjetji s področja digitalizacije gospodarstva obeh držav. Tako je agencija lani izpeljala obisk delegacije slovenskih podjetij v Inovacijski center Skolkovo in Sklad za razvoj internetnih stvari v Ruski federaciji ter povratni obisk ruskih gospodarstvenikov v času sejma inovativnih digitalnih rešitev ˝Feel The Future˝ v Celju. Pred kratkim je vzpostavila tudi partnerstvo z Združeno raketno-vesoljsko korporacijo in Roscosmosom, ki bo še dodatno spodbudilo sodelovanje Slovenije in slovenskih podjetij z ruskimi podjetji in institucijami s področja vesoljskih tehnologij. Članstvo Slovenije v Evropski agenciji za vesolje pa takšno sodelovanje le še olajšuje.

9. LITERATURA IN VIRI

1. Aleksić, A., Ger, G., Prašnikar, J., Cirman, A. (2005) Globalno gospodarstvo in kulturna     različnost, Ljubljana, Časnik Finance.
2. Bušen D., Vostrikov A., Sheina A. (2014) Russian - Slovenian collaboration: development strategy and perspectives in Samara region [online], American Journal of Economics and Control Systems Management, vol. 4, no. 2,  4-13, Science Book Publishing, House, LLC, USA. Dostopno na: https://www.izvoznookno.si/Aktualno/Izdana_znanstvena_revija_posvecena_sodelovanju_Slovenije_in_Ruske_Federacije_20560.aspx;https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AJECSM-2014-2-text%20(1)%20(2).pdf [27.5.2018].
3. Deresky, H. (2014) International Management: Managing Across Borders and Cultures, Text and Cases, 8th Edition, London, Pearson plc.
4.  Executive Planet (2011) Russia: Russia's Unique Business Environment [online]. Dostopno na: http://www.executiveplanet.com/index.php?title=Russia [15.3.2017].
5. Gesteland, R. (2002) Cross-Cultural Business Behavior: Marketing, Negotiating, Sourcing  and Managing Across Culture, Frederiksberg, Copenhagen Business School Press.
6. Grove, C. N. (2005) Worldwide Differences in Business Values and Practices: Overview of GLOBE Research Findings [online]. Dostopno na: http://www.grovewell.com/pub-GLOBE-dimensions.html [10.1.2017].                                  
7. House, R. J., et al. (2004) Culture, leadership, and organizations: the GLOBE study of 62 societies, Thousand Oaks (Calif.), Sage Publications.
8. Hrastelj, T. (2008) Razpotje mednarodnega poslovanja in kultur, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
9. Hrastelj T., Makovec Brenčič, M. (2005) Mednarodno poslovanje, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.     
10. Izvozno okno (2018) Aktualno, Vesoljske tehnologije kot priložnost za poglobitev slovensko ruskega sodelovanja [online], Ljubljana, SPIRIT Slovenija, javna agencija. Dostopno na:  https://www.izvoznookno.si/Aktualno/Vesoljske_tehnologije_priloznost_za_poglobitev_slovensko_ruskega_sodelovanja_22480.aspx [15.6.2018].
11. Izvozno okno (2018)  Podatki o državah, Rusija, Poslovanje,Prodaja [online], Ljubljana, SPIRIT Slovenija, javna agencija. Dostopno na: https://www.izvoznookno/Podatki_o_drzavah/Rusija/Poslovanje/Prodaja [9.6.2018].
12. Izvozno okno (2018)  Podatki o državah, Rusija, Poslovni obisk [online], Ljubljana, SPIRIT Slovenija, javna agencija. Dostopno na: https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/podatki_o_drzavah/rusija/poslovni_obisk_9615.aspx [3.6.2018].
13. Izvozno okno (2018)  Podatki o državah, Rusija, Pregled gospodarskih gibanj [online], SPIRIT Slovenija, javna agencija. Dostopno na: https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/podatki_o_drzavah/rusija/pregled_gospodarskih_gibanj_4252.aspx [5.6.2018].
14. Kavčič, B. (2002) Poslovno komuniciranje, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
15. Onkvist, S., Shaw, J.J. (2004) International marketing: analysis and strategy, 4th edition [online], New York, London, Routledge, Taylor & Francis Group. Dostopno na: https://mebranding.files.wordpress.com/2012/06/international-marketing-strategy-and-theory-4th-edition.pdf [3.5.2018].
16. Russia´s Business Culture (2018) [online], scribd, Dostopno na: https://www.scribd.com/presentation/265294875/Russia-s-Business-Culture [4.6.2018].
17. Simons, G. F., Fennig, C. D. (2018) Ethnologue: Languages of the World, Twenty-first edition [online], Dallas, SIL International. Dostopno na: http://www.ethnologue.com [13.6.2018].
18. World Business Culture (2011) Business Communication Styles in Russia and succsessful Communication with RussianBusiness and Colleagues [online], Global Business Media. Dostopno na: http://www.worldbusinessculture.com/Russian-Business-Communication-Style.html   [27.3.2017].
19. World Business Culture (2018) Country Profiles, Russia, Culture, Business communication style [online], Keith Warburton, World Business Culture, West Down, Chalk Hill, Soberton, Hampshire. Dostopno na: https://www.worldbusinessculture.com/country-profiles/russia/culture/business-communication-style/ [4.6.2018].
20. World Business Culture (2018) Country Profiles, Russia, Culture, Business structures [online], Keith Warburton, World Business Culture, West Down, Chalk Hill, Soberton, Hampshire. Dostopno na: https://www.worldbusinessculture.com/country-profiles/russia/culture/business-structures/ [6.6.2018]
21. World Business Culture (2018) Country Profiles, Russia, Culture, Doing business in Russia [online], Keith Warburton, World Business Culture, West Down, Chalk Hill, Soberton, Hampshire. Dostopno na: https://www.worldbusinessculture.com/country-profiles/russia/culture/doing-business-in-rusia [8.6.2018].