MAG. BOŽENA KRAMAR: OSNOVE PRIPRAVE IN IZVEDBE INVESTICIJ |
Povzetek Investicija ali investiranje je termin s številnimi tesno povezanimi pomeni v gospodarstvu, trgovini, financah, in ekonomiji. Beseda investicija izhaja iz latinščine in pomeni uporabo kapitala za nadomeščanje ali razširitev obsega produkcijskih sredstev. Investicija ima veliko vlogo pri širitvi osebne potrošnje kot tudi splošne družbene potrošnje in rasti/upadanju gospodarske rasti vsake družbe. Poznamo tudi investicije v ožjem in širšem smislu, v materialne in nematerialne naložbe, v izdatke za raziskave in razvoj, v gospodarske in negospodarske ter v človeški kapital. Investitorji uredijo in sistematizirajo podatke in informacije v obliki investicijskega programa (študije). Obseg le-te je odvisen od specifike vsakega investicijskega projekta, najpogosteje uporabljene so projektna dokumentacija, analiza tehnološkega postopka, analiza trga, analiza potreb po kadrih ipd. Ostale širše sintetične študije na področju investicij so še dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska študija, študija izvedbe, poročilo o izvajanju in spremljanju investicije. Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero se uvršča investicija. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Key words: investments, preparation Abstract Investment or investing is a term with many closely related meanings in economy, trade, finance, and economics. The word of investment derives from Latin and means the use of capital to replace or expand the scale of production assets. The investment plays a major role in expanding personal consumption as well as overall social spending and the growth / decline in each company's economic growth. We also know investments in the narrower and broader sense, in tangible and intangible investments, in expenditure on research and development, in economic, non-economic and in human capital. Investors regulate and systematize data and information in the form of an investment program (studies). The scope of this depends on the specifics of each investment project, the most commonly used project documentation, the analysis of the technological process, the analysis of the market, the analysis of needs for personnel, etc. Other widespread synthetic studies in the field of investments are the document identifying the investment project, the pre-investment study, the performance study, the implementation report and the monitoring of the investment. The content of the investment documentation determines the type and purpose of the investment and the rules of the profession in force in the activity to which it relates investment. The investment documentation must be produced professionally and within the available data. Ključne besede: investicije, priprave
Pred investicijska študija Pred investicijska študija je študija, ki podaja predhodno oceno sprejemljivosti investicije, vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, študij in analiz (ULRS št. 60/2006). Je temeljni dokument za nadaljnjo podrobnejšo pripravo investicije, če pokaže, da je investicija ekonomsko sprejemljiva. V njej proučujemo dve ali več različic investicije. Investitor se na osnovi te študije odloči, ali bo nadaljeval s končno opredelitvijo investicije in za izbrano varianto izdelal investicijski program. Vsebuje vsebino podobno investicijskemu programu, saj mora odgovoriti na različna strokovna vprašanja in dileme glede tehnične ali gradbene izvedljivosti bodočega investicije, možnosti proizvodnje in prodaje, zagotovitve potrebnih kadrov, predračunske vrednosti oziroma višine investicije in zagotovitvi virov financiranja ipd. Investicijska zasnova temelji na: Investicijski program Investicijski program s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom predstavlja strokovno osnovo za investicijsko odločitev. Podrobno obravnava razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na prostorskih aktih, pred investicijski zasnovi, tehnično-tehnoloških projektih, drugih analizah. Z investicijskim programom oziroma projektom investitor prepriča o smiselnosti vlaganja oziroma posojila denarja za investicijo. Investicijski projekt nam pove, za kaj smo uporabili sredstva, instrument pridobljenega kapitala pa nam pove vir financiranja (Glogovšek, 2008). Podjetje za financiranje investicij lahko uporabi instrumente dolžniškega financiranja, to pomeni, da si denar sposodi za določen odstotek obresti, ali pa kot instrument financiranja uporabi lastna sredstva (Stupica, 2005). Dober investicijski program pomeni: Obvezna vsebina investicijskega programa vsebuje (Lužnik Pregelj in Križaj Bonač, 1991): V fazi izdelave investicijskega programa je pomembna predvsem raziskava in analiza trga, katerega ključni deli so (Raziskava trga, 2010): • identifikacija ciljnih kupcev, trga in njihove lastnosti Študija izvedbe investicije Študija izvedbe nameravane investicije je popis vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo investicije, vključno aktivnosti za zagon obratovanja, in je lahko sestavni del investicijskega programa. Ta dokument je prilagojen posebnostim investicijskega projekta in pripravljen najpozneje do začetka postopka javnega razpisa za izbor izvajalcev. Presoja upravičenosti investicijskih odločitev Za odločitev "za" ali "proti" neki investiciji nam pomaga postopek ocenjevanja oziroma zbirna ocena na koncu investicijske študije. Zbirna ocena pomeni povzetek vseh kazalnikov, grupiranih v tri ponderske skupine: Odločilno vlogo igra prva skupina kazalcev zaradi zahtev po izpolnjevanju minimalnih kriterijev le teh. Pripravi se vsaj dve varianti: "minimalna" in "maksimalna". Izločilni kriteriji so: doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja rentabilnosti. To so tim. dinamični kriteriji pri presoji neke investicije. Sledi analiza občutljivosti investicije, ki pomeni ponavljanje izračunov navedenih kazalnikov ob spreminjanju posameznih vhodnih podatkov. Z njo "odkrivamo" tako imenovane kritične parametre bodoče investicije. Funkcionalni kriteriji so: denarni tok investicije oz. projekta in njegovo napovedovanje, zaprta finančna konstrukcija investicije in investitorjeva boniteta poslovanja. Glavni problem pri pripravi ekonomske upravičenosti investicij je ravno pri oceni denarnega toka, saj se ta nanaša na prihodnost, kjer pa je veliko spremenljivk (Senjur, 2002). Opisni kriteriji so: vsi statični kazalci iz statične analize projekta, finančna moč, plačilna sposobnost, uspešnost poslovanja investicije itd. Tehnično tehnološka analiza investicije Cilj izdelave tehnično tehnološke analize je, da pridobimo informacijo, ali sploh lahko in če lahko, v kolikšnem času in s kakšnim stroškom izvedemo investicijo, ki jo načrtujemo. Ta analiza je lahko zelo kompleksna, začnemo navadno z idejnimi rešitvami, ki jih nato razvijamo in preskušamo. Na osnovi izbrane tehnologije, načrta proizvodnje in rezultatov preliminarnih analiz se koncipirajo zgradbe. Določi se velikost, gradnja , razpored prostorov in (če jih je več) samih stavb. Opravi se tudi specifikacija in izbor opreme. Rezultate tehnično - tehnološke analize strnemo v poročilu. Uporabniki tega so navadno neposredno ekonomisti oz. odločujoči ljudje v podjetju ter izdelovalec investicijskega programa in posredno banke ali druge finančne institucije kot del dogovarjanja o financiranju investicije oz. projekta. Pri tej analizi je potrebno navesti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo objektov. Analiza izvedljivosti investicije/projekta Analiza izvedljivosti projekta je proces, ki ga je nujno izvajati ves čas. Rezultati te analize se lahko strnejo v posebnem poročilu, lahko pa se samo uporabijo in je njihov vpliv v zapisih o odločitvah. Dejavnikov, ki lahko vplivajo na analizo izvedljivosti in ki jih je zato potrebno analizirati in upoštevati predvsem pri izdelavi tehnično tehnološke analize je veliko, tu naštejem le najpomembnejše: zakoni, predpisi, standardi; ustreznost/kvaliteta izvajalcev; potrebna dokumentacija, soglasja, dovoljenja; infrastruktura, ki je na razpolago; cene in dobavljivost surovin, repromateriala in energentov ter drugi. Obvladovanje tveganj Tveganje najenostavneje definiramo kot izpostavljenost morebitni izgubi ali poškodbi. Tveganje pomeni, da določena spremenljivka lahko zavzame določene vrednosti. Če poznamo verjetnosti, s katero spremenljivka zavzame določene vrednosti, govorimo o tveganju. Če teh verjetnosti ne poznamo, govorimo o negotovosti. O gotovosti pa govorimo, ko spremenljivka zavzame eno samo vrednost (Pučko & Rozman, 2000). Vsaka investicija je bolj ali manj tvegana. Ker temelji investicijska odločitev na prihodnosti in s tem naši sposobnosti, da pravilno ocenimo potrebna vlaganja, prodajne cene, stroške ipd., je nujno, da pri oceni investicije poleg njene donosnosti upoštevamo tudi verjetnost, da bodo rezultati takšni kot smo si jih zamislili oz. da upoštevamo tveganje, da ne bodo (Žnidaršič Kranjc, 1995). Možnih dogodkov je pri nekem projektu oziroma investiciji lahko več, vplivajo pa lahko na naslednje (glavne) elemente projekta: Tveganja je (do neke mere) moč obvladati. Proces obvladovanja tveganj se sestoji iz identifikacije tveganj, analize vsake tvegane postavke, odločitve ukrepov, da bi se izognili ali ublažili te situacije, ocene stroškov slednjega (in ustrezne prilagoditve načrtovanega stroška projekta), in zelo pomembno, pa dostikrat spregledamo: stalno spremljanje in nadziranje tveganih postavk in ustrezno prilagajanje med potekom projekta. Primeri dobrih praks v preteklosti v Sloveniji: zelena delovna mesta (Katalog 2014) Katalog Zelena delovna mesta predstavlja 25 dobrih praks investicij, ki so bile izbrane v preteklosti na projektu Spodbujamo zelena delovna mesta, ki so bila za Slovenijo prepoznana kot najbolj perspektivna: ekološko kmetijstvo, ravnanje z odpadki, gozdno - lesno veriga, učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije, trajnostni turizem in socialno podjetništvo. Ti primeri prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja in h ključnim ciljem EU, opredeljenim v strategiji Evrope 2020 (www.zelenadelovnamesta.si, 2014). Projekt Spodbujajmo zelena delovna mesta je namenjen spodbujanju zaposlovanja, krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov v Sloveniji, v skladu s strategijo Evropa 2020. Na področju ekološkega kmetijstva so bile izbrane naslednje dobre prakse: Na področju gozdno - lesne verige: Na področju ravnanja z odpadki: N a področju trajnostne energetike so naslednje izbrane dobre prakse: Na področju trajnostnega turizma so naslednje dobre prakse: Na področju socialnega podjetništva so bile izbrane naslednje dobre prakse: Izbrane dobre prakse dokazujejo, da številne praktične rešitve obstajajo in izkazujejo svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Zaključek Realno ocenjevanje uspešnosti investicij in sprejemanje pravilnih investicijskih odločitev je ključnega pomena za posamezno podjetje kot tudi za celotno gospodarstvo. Z namenom, da bo investicija dosegala zastavljene cilje je potrebno strokovno izdelati investicijsko dokumentacijo, saj je le na njeni osnovi možno oceniti finančno - tržne, ekonomske in druge posledice odločitve o investiciji. Namen posameznega investitorja je izbrati najučinkovitejšo investicijsko varianto glede na zastavljeni cilj. Zato je ustrezna in strokovna priprava pri načrtovanju investicij še kako pomembna. Literatura in Viri Glogovšek J. (2008). Osnove financiranja gospodarskih družb. Maribor. Založba Pivec: Lužnik - Pregl, R. in G. Križaj - Bonač. (1991). Priročnik za izdelavo investicijskega programa. Ljubljana. Ljubljanska banka d.d. Pučko, D. & Rozman, R. (2000). Ekonomika podjetja. Ljubljana. Ekonomska fakulteta. Raziskava trga. (2010). Samostojni podjetni. (5. februar 2010). http://www.samostojnipodjetnik.si/raziskava-trga/ Senjur, M. (2002). Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana. Ekonomska fakulteta. Stupica M. (2005). Denar denar denar. Lesce, Legat. UL RS št. 60/2006. Enotna metodologija za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Ljubljana. 9.6.2006 http:// www.zelenadelovnamesta.si/ . (2014). Žnidaršič Kranjc, A. (1995). Ekonomika podjetja. Postojna: Dej. |