2017 > Letnik 7, št. 4




ALEŠ KASTELIC, DIPL. MED. POSL.: SODOBNI PRISTOPI PRI ISKANJU ZAPOSLITVE

Print

Povzetek

Iskanje zaposlitve je najtežavnejše obdobje v človekovi karierni poti, pa naj bo to na začetku, v sredini ali na koncu karierne poti. Mladi se soočajo s pomanjkanjem izkušenj, starejši iskalci zaposlitve pa z diskriminacijo zaradi starosti. Družba bi morala postaviti nove trende, sinergije med mladostjo in izkušnjami. Mladi se lahko od starejših veliko naučijo in obratno, kajti sledenje sodobnim trendom v današnji družbi je nemogoče. S tem bi bila starejša populacija bolj na tekočem s sodobnimi trendi na vseh ravneh, mlajša populacija pa bi se znebila začetniških napak, ki so že bile narejene. Z izkušnjami se izognemo napakam pri slabih odločitvah.

Ključne besede: iskanje zaposlitve, sodobni pristopi

Abstract

Finding a job is the most difficult period in a human career, whether at the beginning of a career path, in the middle or at the end. Young people face a lack of experience, while older jobseekers have some kind of age discrimination. Society should set new trends in synergy between youth and experience. Young people could learn a lot from the elderly, and older people could learn a lot from young people, because it is unfortunate that tracking modern trends in today's society is impossible. This would make the older population more current with modern trends at all levels, and the younger population would get rid of some of the beginners mistakes that someone has already done and experienced the significance of a mistake or a bad decision.

Key words: finding a job, contemporary approach

1. Uvod
Časi, ki so pred nami, našim možganom ne bodo pustili spati ali celo zaspati v nekem enoličnem življenjskem stilu, kot so ga morda poznali naši starši. Zaposlitve od 6. do 14. ali pa od 8. do 16. ure skoraj ne obstajajo več oziroma so bolj redke. Od zaposlenih se pričakuje, da delo ne bo predstavljalo ovire v njihovem zasebnem življenju, ampak sprejmejo zaposlitev kot del življenja. Na eni strani imamo več fleksibilnosti na delovnih mestih. Še posebej se to kaže pri spletnih velikanih, ki na delovnem mestu oziroma v okolju nudijo svojim zaposlenim vrtce za otroke, prostore za sprostitev in telovadbo, restavracije in vse to zaposleni koristijo brezplačno. Po drugi strani se vprašamo o smiselnosti takih zaposlitev, ki lahko že skoraj mejijo na »sužnjelastniški« odnos. Pa vendar se bomo morali na dolgi rok razmeram prilagajati na takšen ali drugačen način. V kolikor dela ne bo opravil npr. zaposleni št. 3345, bo to delo opravil kdo drug. V času globalizacije, v kateri živimo, bo iskanje koga drugega še lažje. Zato je smiselno začeti razmišljati o tem, kako biti ali postati drugačen. V poplavi različnih ljudi lahko samo upamo, da jih večina sledi ustaljenim vzorcem in bomo lahko izpostavili drugačne načine ali drugačne pristope pri iskanju zaposlitve. V kolikor bodo vsi začeli razmišljati v tej smeri, bodo večino težkega dela pri izboru in selekciji kadrov morali opraviti delodajalci.

2    Prijava na delovno mesto
Napisati dobro prošnjo za delo je pomembna naloga, saj delodajalca s svojim pisanjem motiviramo ali pa ga že na začetku odvrnemo od nas. V poplavi različnih pripomočkov za pisanje prošnje za delo si lahko pomagamo na različne načine. V končni fazi lahko tudi najamemo profesionalnega pisca prošenj za delo in se nam zadeva v primeru, da dobimo zaposlitev, tudi obrestuje. Vendar menimo, da je vseeno pomembno, da ostanemo zvesti sami sebi, ker v končni fazi lahko pride na razgovoru do težav, saj lahko delodajalec hitro ugotovi, da prošnje za delo nismo napisali sami.
»Večina iskalcev službe sestavi življenjepis in čaka na objavo primernega prostega delovnega mesta. Vmes vsem povedo, da iščejo službo, in če bi se kaj pojavilo ..., no, naj se vsaj spomnijo nanje. Prijavijo se na objavljena delovna mesta, mnogi kar vsepovprek. In čakajo in čakajo, da bi se karkoli zgodilo. Težava je v tem, da danes, če čakate, prav dosti ne boste dočakali« (Guzelj, 2014, str. 105).

2.1    Inovativna prošnja za delo
»Zaradi spremenjenih razmer v gospodarstvu se je spremenil tudi trg dela. Več poudarka je na koristih za delodajalca, poleg tega je vedno več ljudi »freelancerjev«, svobodnjakov – v bistvu gre za male podjetnike, ki si kruh služijo z delom za več naročnikov. Njihovo iskanje strank je nek način iskanje zaposlitve. Če želijo svojo storitev prodati, morajo jasno izpostaviti koristi za stranke. V središču poslovnega modela je ravno korist za stranko – v tem primeru delodajalca« (Zaletel, Prah, 2002, str. 80).
»V prijavo s kreativnim nadomestilom nadomestimo obrabljene, tradicionalne fraze predvsem na začetku in na koncu dopisa z ustvarjalno, domiselno in slogovno nekoliko preoblikovano vsebino« (Hamilton, 1997, str. 7).
»Kadar uporabimo kreativno nadomestilo v uvodnem delu, je dobro, da z njim tudi končamo. Ponavadi za to uporabimo tudi drugačno pisavo« (Damjan in Čontala Piberl, 2004, str. 56).
Zaletel in Prah (2002) pravita, da to metodo uporabimo, v kolikor:
-    imamo težave z določanjem vrednosti, koristi, ki jih prinašamo potencialnim delodajalcem;
-    želimo početi kaj novega, pa ne vemo, kako bi naredili prehod;
-    želimo pri iskanju zaposlitve ali kako drugače predstaviti svojo idejo;
-    poslovni model prevedemo na iskanje zaposlitve. Delodajalci oz. potencialni delodajalci postanejo stranke, aktivnosti so naše delo, naše lastnosti, znanja, sposobnosti, izkušnje in talenti pa so naši ključni viri.
Kot inovativni iskalci zaposlitve poskusimo gledati na iskanje zaposlitve kot na iskanje posla. Tudi v podjetništvu smo na začetku bolj drzni, inovativni, brez strahu se podamo v neke priložnosti, ki se nam ponujajo. Kasneje delamo stvari bolj previdno, morda se bolj modro odločamo, ker imamo že za sabo nekatere izkušnje, pa naj bodo pozitivne ali negativne. »Neki obupan iskalec zaposlitve mi je enkrat rekel: "Sovražim to. Jaz sem pisarniški tip, ki dela v ozadju. Če bi želel biti trgovec, bi to postal." Moj odgovor pa je bil: "Ste iskalec zaposlitve, kar pomeni, da so vas pravkar premestili na oddelek za trženje. Dobrodošli med novo ekipo"« (Powers, 2005, str. 29).
V naši družbi in prav tako v naših glavah obstaja veliko preprek, ki bi morda naše inovativno razmišljanje lahko zatrle. Seveda je tudi odvisno od podjetja, kateremu prošnjo za delo pošiljamo. Inovativna prošnja za delo morda ni tako primerna za javno upravo ali pa velike sisteme, medtem ko bi bila po vsej verjetnosti zelo pomembna pri oblikovalskem podjetju ali podjetju, ki se ukvarja s trženjem. Taka podjetja namreč vedno znova že zaradi zahtev naročnikov ali pa zahtev po novih pristopih iščejo kaj v smeri inovativnega.

2.2    Vpliv inovativne prošnje za delo na delodajalca
»Na trgu dela niste sami. Zmagujejo tisti kandidati, ki natančno vedo, kaj želijo delati, in znajo to podjetjem tudi povedati« (Zaletel, Prah, 2012, str. 249).
Dobro je, da že v začetku pokažemo delodajalcu, da smo drugačni, da znamo gledati na stvari z druge perspektive.
Bolles (2005) pravi, da različni delodajalci različno gledajo na življenjepise. Nekateri obožujejo drznost, drugačnost, drugačne pristope, spet drugi bodo gledali bolj konzervativno, zagovarjali tradicionalne oblike življenjepisov in jih bomo s svojo drznostjo in inovativnostjo prej odbili kot prepričali. Nekaterim bo naša prošnja za delo dolgočasna, spet drugim prekratka itd. Nikomur ne smemo verjeti, da obstaja točno določen slog ali oblika, ki bo delodajalca prepričala. Tako kot obstajajo različni ljudje, obstajajo tudi različni delodajalci. Za nekatere pomeni branje življenjepisov dolgočasno opravilo, spet za druge nek normalen in utečen sistem.
»Lahko izberete, da samo poiščete zaposlitev, ali pa se odločite, da postanete mojster iskanja zaposlitve zdaj, tako da boste v prihodnosti vedeli, kako se izogniti ne samo brezposelnosti, temveč tudi slabim zaposlitvam. Če si zastavite cilj, se vam to lahko bogato povrne. Saj, kot je zaposlitveni strokovnjak Richard Lathrop opazil že dolgo nazaj, oseba, ki jo sprejmejo na delovno mesto, ni nujno najboljša oseba za to delovno mesto, pač pa le tista, ki ve največ o tem, kako dobiti zaposlitev« (Bolles, 2005, str. 38).

3. Sodobni pristopi pri pisanju življenjepisa
Pisanje življenjepisa lahko primerjamo z »Elevator Pitchem«. Njegov pomen predstavljamo v nadaljevanju.
Na internetni strani Ipodjetnik (2017) navajajo, da kot je razvidno iz izraza, se vse dogaja v zelo kratkem času, od pol minute do minute, kolikor po navadi traja vožnja z dvigalom. Ker imamo zelo malo časa, moramo biti zelo pripravljeni, da podamo ključne informacije, ki bi lahko pritegnile našega investitorja, partnerja ali nekoga, ki bi nam bil tako ali drugače v korist. Dobro poznavanje svojega cilja je ključnega pomena. Ne glede na to, kaj želimo predstaviti, je pomembno, kako to izvedemo, saj moramo s svojim nastopom prepričati našega sogovornika. Če povzamemo, bolj je pomembno, kako predstavimo, kot kaj predstavimo. Dober nastop moramo dobro načrtovati. Jasno je treba opredeliti vse pomembne točke, dobro pa je najti tudi neko stvar, s katero bomo fascinirali in s tem izstopili iz povprečja. Na kratko povzemimo svoje pretekle uspehe in jih pretvorimo v zgodbo, ki bo očarala in pritegnila našega Warrena Buffeta. Povejmo tudi, zakaj nas oni potrebujejo. Skušajmo povezati naše izkušnje z njihovimi morebitnimi potrebami in jim na kratko predstaviti, kako bi jim lahko s svojim produktom dobro koristili. Paziti moramo, da ne obljubimo nerealnih stvari. Na koncu še predlagamo, da bi se več pogovorili na sestanku. Ta se lahko odvije takoj zatem ob kavi, lahko pa se dogovorimo za poznejše srečanje v pisarni. Torej moramo razmišljati, kako bi fascinirali bodočega delodajalca, ter ga med goro in poplavo vseh prijav prepričati, da bodo ravno nas povabili na razgovor. Pomembno je, da v življenjepis damo sebe, svojo edinstvenost, svoj pogled na svet, torej poizkusimo gledati na to, da smo blagovna znamka ali nek res dober izdelek, ki ga moramo prodati stranki. Seveda moramo imeti zaupanje vase in se predstaviti iskreno, kajti ni hujšega, kot da bi z življenjepisom nekoga navdušili, na razgovoru pa bi pogoreli in ne bi predstavljali tistega, kar smo pisali v svoji predstavitvi. S sodobnim pristopom pokažemo delodajalcu, da smo drugačni od ostalih. Ali je to dobro ali ne, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, razen če bomo različne pristope analizirali, jih prilagajali in vedno znova iskali nove in boljše načine pristopov k iskanju zaposlitve. Realnost je taka, da v kolikor iščemo zaposlitev in pošiljamo prošnje, nam časa za analiziranje po navadi zmanjkuje, hkrati zaposlitev nujno potrebujemo. Pri pošiljanju ponudb za delo si lahko vzamemo malo več časa in se posvetimo tudi raznim analizam in drugačnim pristopom, ker delo že imamo. Naše mnenje je, da je v poplavi prijav na delovno mesto z drugačnim pristopom vredno preizkusiti in poskusiti.

Torej lahko rečemo, da je sodobni način iskanja zaposlitve ta, da na svoji poti pri iskanju zaposlitve iz sebe najprej ustvarimo blagovno znamko, ki jo gradimo, ustvarimo trženjsko in prodajno kampanjo ter proaktivno in intenzivno iščemo stranke za našo blagovno znamko, torej bodoče delodajalce.

3.1    Uporaba sodobnih pristopov pri iskanju zaposlitve
»Na trgu dela niste sami. Zmagujejo tisti kandidati, ki natančno vedo, kaj želijo delati, in znajo to podjetjem tudi povedati« (Zaletel, Prah, 2012, str. 249).
Zaletel (2006) pravi, da je internetno kadrovanje v zadnjih letih močno vplivalo na slovenski trg iskanja in ponudbe dela. V vsakem trenutku je na internetu objavljenih 2000 do 3000 aktualnih zaposlitev, nekatera podjetja kadrujejo ali sprejemajo prijave na oglase izključno prek interneta. Iskanje dela prek interneta je za veliko iskalcev zaposlitve še vedno dokaj nova zadeva. Če želimo učinkovito uporabljati internet pri iskanju dela, ga moramo znati pravilno uporabljati. Večina uporabnikov spletnih oblik kadrovanja ne prejme zadovoljivih rezultatov spletnih prijav, pogosto zaradi neustrezne uporabe spletnih orodij. Navajeni smo, da je uporaba interneta preprosta, nekaj klikov in opravimo, kar smo želeli. Ko najdemo zaposlitveni oglas, ki nas zanima, preprosto kliknemo gumb elektronska prijava, hitro vnesemo zahtevane podatke in naše delo je končano. Elektronsko iskanje in konkuriranje za delo pa je vse prej kot preprosto in zahteva temeljito pripravo iskalca.

3.2    Uporaba LinkedIna pri iskanju zaposlitve

Na internetni strani Psihologija dela (2015) piše, da nam LinkedIn poleg iskanja po objavljenih prostih delovnih mestih nudi tudi naslednje:
•    lahko spoznamo podjetje, v katerem želimo delati in dobimo osnovne informacije o podjetju ter prek povezovanja gradimo mrežo v podjetju;
•    na LinkedInu lahko vključimo funkcijo prejemanja obvestil o novih prostih delovnih mestih, ki se skladajo z našimi interesi.
Kot pri vseh spletnih socialnih omrežjih sta tudi pri uporabi LinkedIna pomembni previdnost in premišljenost pri objavah.
Na internetni strani Varni internet (2017) navajajo naslednje nasvete glede uporabe LinkedIna:
1.    pomanjkljiv profil nam ne bo prinesel veliko koristi, zato je dobro, da ga izpopolnimo z informacijami o svoji izobrazbi, izkušnjah, dodatnih spretnostih in dodamo ključne besede, ki se pogosto povezujejo z našo stroko, tako da bo potencialni delodajalec med brskanjem po spletu lažje naletel na naš profil;
2.    pazimo, v katere skupine se včlanimo. Vedno pomislimo, kakšno sporočilo lahko s članstvom v tej skupini sporočamo trenutnemu ali potencialnim delodajalcem;
3.    ne uporabljamo profila le, ko iščemo službo, temveč ga uporabljamo v splošnem za mreženje znotraj svoje stroke. Socialno mrežo bomo bolje vzpostavili, če jo gradimo sproti in ne le takrat, ko nekaj potrebujemo. Vzpostavljajmo vezi z osebami, ki jih poznamo iz stroke ali osebno;
4.    pazimo na svoje objave – objave naj kažejo naše dosežke in naš doprinos k podjetju;
5.    z odgovarjanjem na vprašanja v sekciji »LinkedIn Answers« si na omrežju ustvarjamo določen ugled in postajamo poznani, zato odgovarjajmo na vprašanja, ki se tičejo našega področja, in pokažimo svoja znanja in izkušnje;
6.    povabimo svoje sodelavce k ustvarjanju profila, saj lahko prek njihovih vezi morda izvemo, da so nam mnogi strokovnjaki veliko bližje, kot smo mislili.

Torej profil na LinkedInu uporabljamo po pameti in na način, kot uporabljamo tudi ostala socialna omrežja. Seveda si lahko na LinkedInu ogledamo prosta delovna mesta, ki jih ponujajo različna slovenska in seveda tudi tuja podjetja, če bi se želeli kdaj preseliti recimo v kakšno drugo državo.

Prednost iskanja zaposlitve prek LinkedIna je ta, da so vsi oglasi, ki jih delodajalcu oddajo, plačljivi in tudi za naše razmere kar dragi, torej so delodajalci, ki iščejo nove sodelavce prek tega portala, resni in bolj zanesljivi. Tudi v Sloveniji načeloma na LinkedInu objavljajo prosta delovna mesta predvsem večji, bolj znani, tehnološko napredni delodajalci.

3.3    Uporaba Facebooka pri iskanju zaposlitve

»Na začetku je za Facebook »veljalo«, da ga uporabljajo le najstniki. Potem je veljalo, da je njegov doseg še premajhen, da bi se splačalo vlagati vanj. Nato je veljalo, da to družabno omrežje ni koristno za podjetja. Danes je dejstvo, da te ni, če te ni na Facebooku. Facebook je fenomen. Kot Microsoft ali Apple. In fenomeni se usidrajo v srca ljudi in njihovo vsakdanje življenje. Ko fenomen postane del vsakdanjih opravil in razvedrila, postane dejstvo in se prične razvijati v nove oblike uporabnosti« (Korošec, 2012, str. 163).
Veliko ljudi se sprašuje, ali lahko tudi prek Facebooka poiščemo zaposlitev. Facebook kot socialno omrežje združuje ogromno ljudi, zato bi lahko te »prijatelje« uporabili tudi za iskanje zaposlitve. Splošno znano in nenapisano pravilo pri iskanju zaposlitve je, da »veze in poznanstva« najhitreje pripeljejo do nove zaposlitve. Smiselno je ta poznanstva izkoristiti tudi z uporabo socialnih omrežij. Sigurno kdo koga kje pozna, kjer iščejo nove sodelavce. Seveda se je tudi v teh primerih treba pozanimati, kakšno je to podjetje, saj prek socialnih omrežij veliko število podjetij oglašuje hiter in nerealno velik zaslužek. Po navadi gre za dobro organizirana piramidna podjetja ali pa izmišljena podjetja, ki ponujajo hitre zaslužke.

3.4    Uporaba freelance računov pri iskanju zaposlitve

Marsikdo malo čudno pogleda, ko omenimo, da se da sem ter tja kaj zaslužiti tudi kot freelancer na različnih freelance portalih. Večina jih niti ne ve, kaj to pomeni, kaj šele, kako se da s tem zaslužiti.
Milič (2013) pravi, da je freelance v tujini dokaj pogosta oblika zaposlitve na projektih, začasnega in občasnega dela, pretipkavanja, analiziranja, programiranja, trženja, raziskovanja trga, IT-podpore za neko posamezno stvar. Seznam je neskončen. Freelance je delo od doma za nekega naročnika, ki se lahko nahaja na čisto drugem koncu sveta. Na nas je, da povemo, kar znamo, si naberemo naročnike, izkušnje, dobre ocene o našem delu ter zmagujemo in služimo na celotni črti. Vendar seveda ni vse tako lepo, kot se sveti.
V nadaljevanju je podanih nekaj dejstev o freelancerjih.
Milič (2017) pravi, da v teh časih veliko ljudi išče dodatni zaslužek. Najlepše je sedeti na kavču in služiti, kar je mogoče prek spleta. Ne gre sicer za zaposlitev, ampak za delo na uro ali projekt. Ponudniki dela prihajajo z vsega sveta, prav tako pa najemajo »delavce« z vsega sveta. Portalov, kjer se zbirata ponudba in povpraševanje po različnih delih, je precej, največji so Elance.com, oDesk.com in Freelancer.com, ki je pred kratkim odkupil tudi vWorker.com; domači pa je Delonauro.si, ki je pravkar zaživel. Tukaj ne gre le za IT-programiranje, čeprav je to zelo iskano, ampak tudi za prevajanje, pisanje člankov, montiranje videoposnetkov, oblikovanje, pretipkavanje tekstov, vnašanje podatkov, ocenjevanje, računovodske storitve in še več sto drugih različnih del. Med »mednarodno« razpisanimi deli, ki jih ponujajo spletne agencije, so tudi dela, za katera je treba nekoliko pretegniti noge; recimo raznašanje letakov, akviziterska dela, prodaja itd.
Seveda se je pred tem vseeno treba pozanimati, kako prijavimo te prihodke, ker je najmanj, kar si želimo narediti, prihodke zatajiti.
Milič (2013) pravi, da ne glede na to, ali dohodek ustvarimo v realnem ali nerealnem svetu, je ta obdavčljiv. O tem, kako davčna uprava išče virtualne zaslužkarje, ki utajijo davek, pa so davkarji skrivnostni, pravijo le, da imajo izdelane posebne postopke in metodologije za izvajanje tovrstnega nadzora. Torej, če kot fizična oseba (in ne samostojni podjetnik) opravite prevajalske, IT- ali kakšne druge storitve prek spleta, je treba dohodek prijaviti kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, pri čemer naj bi naročniku tudi izdali račun za opravljene storitve, pojasnjujejo na davčni upravi. Ob tem dodajmo, da z virtualnimi delodajalci ne podpisujejo pogodb, kot so avtorske ali podjemne, a kljub temu obstajajo elementi nekega razmerja. Prejeti dohodek moramo napovedati v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine, ki znaša 25 %. Enako velja tudi, če posredujemo pri prodaji prek partnerskih programov (Amazon). Če pa dohodek dosegamo s prikazovanjem oglasov različnih oglaševalskih mrež (Google AdSense), ga je treba prijaviti kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice. Slovenci od leta 2005 plačujemo dohodnino po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so obdavčeni vsi dohodki in premoženje ne glede na to, kje je bil dohodek dosežen oziroma kje je premoženje.
Odprtje freelance računa in začetek iskanja zaposlitve ali bolje kratkotrajnega dela je dokaj enostavna zadeva. Treba pa se je zavedati, da na omenjenih portalih ni zaposlitev prek vez in poznanstev, štejejo le znanje, izkušnje, ugodna cena, dobre reference in ocene delodajalcev. Konkurenca je huda. Recimo na Freelancer.com je prijavljenih več kot 7,2 milijona delavcev, številka iz dneva v dan strmo raste. Ko delodajalec razpiše delo, se prijavi 20 Indijcev, 10 Pakistancev, dva Američana, delo se težko dobi, ker delavci konkurirajo s ceno. Naš standard se ne more primerjati s standardom v Indiji. Slovenci težko sprejmemo delo za evro na uro, za Indijca pa je to lahko lep denar (Milič, 2017).

4    Iskalec zaposlitve z vidika delodajalca

»Vi, kot iskalec zaposlitve, lahko izveste o podjetju praktično vse; kaj zahteva od kandidata, podatke o podjetju, delovni klimi, kaj hoče delodajalec slišati, kakšne probleme ima …«. Delodajalec po drugi strani o vas ve samo to, kar ste mu sami povedali prek življenjepisa ali telefonskega pogovora. Torej situacijo popolnoma nadzorujete pod pogojem, da ste naredili domačo nalogo, preučili delodajalčeve potrebe in svoje predstavitvene dokumente pripravili tako, da rešujejo delodajalčeve probleme in ne nasprotno« (Zaletel, Palčič, 2008, str. 117).
Bolles (2005) pravi, da delodajalci čisto drugače gledajo na iskalce zaposlitve in da večina išče iskalce zaposlitve ravno obratno, kot iščejo iskalci zaposlitve njih. Nekateri izmed njih nas najprej pokličejo po telefonu, saj se želijo pred razgovorom iz oči v oči najprej pogovoriti z nami po telefonu. Spet drugi uporabljajo videokonferenco, ki se sicer ne pojavlja še prav pogosto, vendar bo kmalu postala zelo priljubljena. Takšne in drugačne metode se uporabljajo v fazi preverjanja kandidata.
Delodajalci iskalca zaposlitve včasih postavijo v neprijetne ali stresne situacije in s tem ocenjujejo njegovo reakcijo.
Bolles (2005) pravi, naj na take stresne in neprijetne situacije reagiramo čim bolj profesionalno in če je le mogoče, z nasmeškom na ustih. Ljudje, ki iskalca zaposlitve postavljajo v take situacije, so majhni in nesamozavestni ter s tem sprostijo svojo prikrito agresivnost na osebe, za katere se jim dozdeva, da imajo manj moči. Seveda bomo v obdobju razgovorov naleteli na takšne in drugačne delodajalce, vendar vsak delodajalec na nas gleda drugače. Nekateri se poslužujejo skupinskih razgovorov, kjer so prisotne recimo tri osebe delodajalca in nas sprašujejo različne stvari, vsak posebej pa želi odgovor, ki se tiče njegovega področja. Spet drugi so nejevoljni in želijo z nami čim prej zaključiti, nekateri nas postavijo v situacijo »pokaži, kaj znaš«, s katero želijo, da pokažemo, kaj znamo. To lahko vključuje igranje vlog, prevzemanje telefonskega klica jeznih strank ali odgovarjanje na elektronsko pošto, ki je ravno prispela. Seveda so vse to sijajne možnosti, da pokažemo, kaj znamo ali kako reagiramo, dokler so izzivi v naši strokovni smeri.
Torej delodajalci na nas kot iskalca zaposlitve gledajo z različnih vidikov. Na nas pa je, kako se bomo na takšne situacije odzvali. Lahko nas potrejo ali pa izboljšajo naše bogate izkušnje. Odločitev, kako bomo reagirali na takšne in drugačne izkušnje, je povsem naša.
Bolles (2005) tudi pravi, da se bomo seveda lahko soočili tudi z zlorabami. Veliko oglaševalskih ali marketinških agencij se namreč poslužuje prakse, da od recimo grafičnih oblikovalcev zahtevajo, da naredijo koncept neke nove ideje za stranko in nato to idejo prodajo kot svojo. Seveda je na takšne prakse treba biti še bolj pozoren, ker smo v očeh nekaterih takšnih delodajalcev samo neko orodje za dobre poslovne ideje ali rešitve. Delodajalci nas lahko ocenjujejo tudi medtem, ko nas recimo povabijo na večerjo, nam postavljajo čisto navidezno splošna, a zapletena in hipotetična vprašanja. S temi vprašanji ocenjujejo naš odziv, mi pa imamo po navadi premalo časa in poznamo premalo ozadja, da bi sestavili pameten odgovor. Na takšna vprašanja je po navadi najbolje odgovoriti tako, da to obrnemo sebi v prid.

5    Zaključek

Z inovativnim pristopom malce bolj izstopamo iz množice, vendar pa morajo vseeno inovativnost spremljati znanje in izkušnje. Ne nazadnje se moramo, tudi če pošiljamo bolj inovativne življenjepise, izkazati na osebnem pogovoru oziroma razgovoru za prosto delovno mesto. S tem delodajalcu pokažemo, da smo inovativni ter želimo v podjetje prinesti svežino in nove pristope k delu. Seveda se moramo tudi zavedati, da našega znanja ne smemo prodajati pod določeno ceno. Ceno si določimo sami, pri tem pa moramo realno oceniti doprinos, ki ga bomo prinesli v podjetje. Lažje se je pogajati za ceno oziroma plačo ter morebitne dodatke, v kolikor zaposlitev že imamo. V tem primeru si po navadi postavimo višjo ceno, saj menimo, da si bomo s tem dvignili tudi raven udobja na zasebnem področju. V kolikor zaposlitve nimamo, se moramo postaviti v bolj podrejen položaj in si najprej priskrbeti zaposlitev, šele čez nekaj časa si počasi dvignemo ceno. Tudi način pristopa se seveda razlikuje, v kolikor zaposlitev že imamo. V primeru, da zaposlitev že imamo, si lahko privoščimo več drznosti in drugačnega razmišljanja kot v primeru, da zaposlitev iščemo in s tem rešujemo svoj eksistenčni položaj.
Menimo, da je na koncu, ko že pride do razgovora ali ponudbe za zaposlitev, naša samozavest pri nastopu čisto drugačna, če zaposlitev že imamo, kot bi bila, če ne bi imeli zaposlitve.

Literatura in viri
 
1.    Bolles, Richard N. (2005) Kakšne barve je vaše padalo?, Varaždin, Katarina Zrinski.
2.    Damjan, M. in Contala Piberl, P. (2004) Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku, Maribor, Doba, Epis.
3.    Guzelj, T. (2014) Kako do službe, Ljubljana, Uradni List Republike Slovenije.
4.     Hamilton Jones, J. (1997) Kreativno poslovno pisanje. Radovljica,            Skriptorij KA.
5.     Ipodjetnik (2014) ˝Elevator Pitch˝ [online], Ljubljana. Dostopno na: https://ipodjetnik.weebly.com/novice/elevator-pitch [20.10.2017].
6.     Korošec, M. (2012) Facebook, Ljubljana, Oranža kreativna komunikacija d.o.o.
7.    Milič, M. (2013) Kako do 600 evrov v 30 minutah na dan iz domačega fotelja, Finance [online], Ljubljana. Dostopno na internetnem naslovu:
8.     Powers, P. (2005) Zmagovalni zaposlitveni razgovori, Varaždin, Katarina Zrinski.
9.     Psihologija dela (2015) Kaj je to LinkedIn? [online], Ljubljana. Dostopno na internetnem naslovu: https://psihologijadela.com/2015/04/27/kaj-je-to-linkedin/ [18.10.2017].
10.    Varni internet [online], Ljubljana. Dostopno na internetnem naslovu: https://www.varniinternet.si/ (1.2.2018)
11.    Zaletel, A. in Palčič, D. (2008) Kariera/09, Ljubljana, Moje delo.
12.     Zaletel, A. in Prah, G. (2012) Kako uspešno iskati zaposlitev?, Ljubljana, Moje delo.
13.     Zaletel, A. (2006) Kako uspešno iskati zaposlitev? Ljubljana, Moje delo d.o.o.