2017 > Letnik 7, št. 3




NEDA THALER: PRIPRAVLJENOST ZAVAROVALNEGA TRGA NA PODROČJU BIVŠE JUGOSLAVIJE NA SOLVENTNOST II

Print

Povzetek
Po tem, ko se je zavarovalni trg Evropske unije spopadel s posledicami globalne finančne krize v letu 2008 in jo uspešno prebrodil, so institucije Unije sprejele konkretne ukrepe v smeri zaščite zavarovancev. Izkazalo se je namreč, da so zavarovanci ranljiva kategorija potrošnikov, zelo izpostavljena vsem spremembam v gospodarskem okolju. Direktive in druge pravne akte, ki jih je sprejela Evropska unija, morajo države članice implementirati v svoje lokalne zakonodajne okvire v predpisanem času,  od držav, ki so v zvezi s članstvom v Uniji v različnih fazah pogajanj, pa se pričakuje, da bodo to storile čim prej. Osrednja tema članka je primerjava zavarovalnih trgov na področju bivše Jugoslavije glede implementacije direktive Solventnost II.

Ključne besede: zavarovalni trg Evropske unije, globalna finančna kriza, zaščita zavarovancev, direktive in drugi pravni akti, implementacija direktive Solventnost II.

Abstract

After the European Union's insurance market tackled the consequences of the global financial crisis in 2008, which it has successfully overcome, the Union's institutions have taken major steps towards the protection of policyholders. It turned out that policyholders are a vulnerable category of consumers, very exposed to all the changes in the economic environment. Member states have to implement the directives and other legal acts adopted by the European Union into their local legislative frameworks within the prescribed time. Countries, waiting for their membership status, are expected to do so as soon as possible. The main topic of the article is the comparison of insurance markets in the former Yugoslavia with regard to the implementation of the Solvency II Directive.

Key words: European Union insurance market, global financial crisis, protection of policyholders, directives and other legal acts, implementation of Solvency II Directive.

Uvod

Tako kot v drugih evropskih državah smo tudi v Sloveniji posledice globalne gospodarske in finančne krize začutili v letu 2008 – upočasnila se je gospodarska rast in povečalo se je število brezposelnih. Negativni trendi so se z rahlimi odstopanji nadaljevali do leta 2013, ko se je globalna ekonomija začela zelo počasi krepiti. Zavarovalnice so se s krizo spoprijemale sicer bolje kot druge finančne institucije. Za obdobje pred krizo je bil značilen trend stalne rasti skupne zbrane premije, ki se je nadaljeval tudi v času krize, vendar se je rast kazalnikov uspešnosti poslovanja upočasnila. Trend rasti je trajal do 2011, ko je bila skupna zbrana premija nižja kot leto prej. Znižanje je povzročil padec prodaje življenjskih zavarovanj, saj je zaradi gospodarske krize propadlo precej manjših podjetij in veliko ljudi je izgubilo zaposlitev. Negativni trend prodaje življenjskih zavarovanj se je nadaljeval tudi v naslednjih letih.

»Finančna kriza je botrovala tudi spremembam v institucionalni ureditvi zavarovalnic. Na področju upravljanja se je tako pokazalo, da je potrebno drugače urediti položaj menedžerjev. V slovenskih zavarovalnicah se ureditev organov družb in odnosov med njimi sicer ni spremenila, prišlo pa je do manjšega upada števila zaposlenih in vlaganj v njihovo izobraževanje. Nadalje je v času krize postalo očitno, da je potreben nad zavarovalnicami strožji nadzor, zato je bil na ravni EU ustanovljen nov organ EIOPA (ang. European Insurance and Occupational Pensions Authoritiy, slov. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine). Na področju povezovanja zavarovalnic je prišel v ospredje problem okužbe, v zvezi z nastajanjem ogromnih zavarovalniških skupin in finančnih konglomeratov pa problematika »too big to fail«. Kar se tiče mednarodnega povezovanja, je bilo mogoče opaziti, da so slovenske zavarovalnice v času krize zapuščale tuje trge, medtem ko so tuje zavarovalnice ostale  prisotne na našem trgu« (Kostanjevec, 2014, 5).

Predmet raziskave

Področje bivše Jugoslavije predstavljajo danes samostojne države, ki so se od razpada Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do danes različno gospodarsko in politično razvijale, vsem pa je skupna težnja po priključitvi Evropski uniji. Ta v svoji pravni ureditvi predvideva poenotenje zakonodaje držav članic na vseh področjih, pa tako tudi na področju zavarovalništva.

Kot posledica svetovne finančne krize leta 2008 je prišla v ospredje varnost zavarovancev, zato je bilo na nivoju zakonodajnih teles Evropske unije sprejetih vrsto ustreznih ukrepov. Med najpomembnejšimi je direktiva Solventnost II, ki predstavlja vsebinske in tehnične spremembe obstoječih procesov  v poslovanju in upravljanju zavarovalnic.

Položaj posameznih držav bivše Jugoslavije v zvezi s članstvom oziroma pripravami na članstvo v Evropski uniji se razlikuje od države do države, enako so trenutno  tudi zavarovalnice v omenjenih državah različno pripravljene na omenjene zakonodajne spremembe.  

Namen in cilj raziskave

Namen raziskave je proučiti trende zavarovalništva v posameznih državah  regije in jih primerjati s trendi razvite Evropske unije.

Cilj raziskave je prikazati različne stopnje pripravljenosti vodstev zavarovalnic na področju bivše Jugoslavije na zahtevane zakonodajne spremembe Evropske unije in analizirati usklajenost nacionalnih zakonodaj z direktivami Unije.

Solventnost II in spremembe, ki jih ta direktiva prinaša v upravljanje zavarovalnic

»Z letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic, katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na področju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poročanja in poročanja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem povečanje varnosti zavarovancev. Omogoča celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odločitev, pripravljenost na nepričakovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja« (Vrhovšek, 2016, 2)

»Zagotavljanje kapitalske ustreznosti je usmerjeno v obvladovanje tveganja v zvezi s plačilno sposobnostjo finančnih inštitucij. Kapitalska ustreznost postaja temeljna naloga finančne funkcije vsake banke oz. zavarovalnice, saj to praktično odloča o njenem preživetju. Banke in zavarovalnice morajo zagotoviti, da vedno razpolagajo z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev oz. zavarovalnih poslov, ki jih opravljajo, ter tveganja, ki so jim izpostavljena pri opravljanju teh storitev oz. poslov (kapitalska ustreznost).

Nadzor nad kapitalom je postal eden najpomembnejših dejavnikov učinkovitega upravljanja finančnih institucij. Osnovni namen kapitala je absorbcija nepričakovanih izgub ter preprečitev stečaja. Predstavlja zavarovanje pred izgubami in je temeljna sestavina, ki finančnim institucijam zagotavlja njihovo delovanje in obstajanje« (Britovšek, 2013, 4).

Sprememba zakonodaje na novo ureja korporativno upravljanje ter področje poročanja in javnih razkritij. Zakonodaja za celoten zavarovalniški prostor uvaja sistematično upravljanje tveganj (ang. Enterprise Risk Mangement), ki mora biti učinkovito in dobro integrirano v organizacijsko strukturo in procese odločanja zavarovalnice.  Poleg ostalih zahtev v zvezi z upravljanjem tveganj morajo zavarovalnice izvesti tudi lastno oceno tveganj in solventnosti (ang. Own Risk and Solvency Assessment, ORSA), ki temelji na profilu tveganj zavarovalnic. Usmerjena mora biti v prihodnost, projekcije zavarovalnic morajo biti za tri do petletno obdobje poslovnega načrtovanja. Zavarovalnice morajo poleg letnega poročila objaviti tudi poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Gre za novost v poročanju, poročilo temelji na t. i. ekonomski bilanci stanja, zavarovalnice pa ga morajo objaviti na svoji spletni strani.

Zavarovalni trg bivše Jugoslavije v času njenega razpada in po njem

Za zavarovalništvo v času razpada Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je značilno, da je bilo pod državnim monopolom, celoten jugoslovanski zavarovalni trg je pokrivalo manjše število zavarovalnic v državni lasti, med katerimi ni bilo konkurenčnosti. Takšno okolje ni spodbujalo ne splošnega razvoja zavarovalniške dejavnosti, niti razvoja zavarovalniških produktov, tujim zavarovalnicam pa je bil vstop na jugoslovansko tržišče prepovedan.
»Po sprejetju Zakona o osnovah sistema zavarovanja imovine in oseb (12. 6. 1976) so bile ustanovljene zavarovalnice Sarajevo, Croatia, Makedonija, Maribor, Sava, Dunav, Kosovo, Novi Sad in Vojvodina. Leta 1977 sta se v Sloveniji združili zavarovalnici Sava in Maribor. Leta 1978 je bila v Črni Gori ustanovljena zavarovalnica Lovčen. Po reorganizaciji zavarovalništva leta 1985 je v Jugoslaviji ostalo sedem zavarovalnic (Lovčen, Sarajevo, Croatia, Makedonija, Triglav, Dunav in Kosovo) in štiri pozavarovalnice (Bosna-Re, Slavija Lloyd, Sava in Dunav-Re)« (Šker, 2014, 81).

Za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost državljanov je bilo ustrezno poskrbljeno na nivoju države, tudi večina nepremičnin je bila v državni lasti, zato posebne potrebe po sklepanju zdravstvenih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj preprosto ni bilo, prav tako ne po sklepanju stanovanjskih zavarovanj.

Po razpadu Jugoslavije se je situacija v zavarovalništvu zelo spremenila. Gospodarska okolja večine novonastalih držav so bila pod bremenom političnih problemov, ti pa so ovirali okrevanje nacionalnih gospodarstev in upočasnili proces finančne konsolidacije.  Zaradi nestabilnosti valut, visoke inflacije in naraščajočega števila brezposelnih je kupna moč prebivalstva padla. Zavarovalnice so se soočale s težavami na trgu in znotraj njih samih. Poudarek je bil predvsem na sklepanju obveznih avtomobilskih zavarovanj, sklepanje prostovoljnih premoženjskih in življenjskih zavarovanj je bilo slabo. Kmalu se je pokazalo, da imajo zavarovalnice še eno težavo: pomanjkanje oziroma neobstoj zavarovalniške tradicije, kot jo poznajo na gospodarsko razvitejšem Zahodu. Ta odsotnost izkušenj je v t. i. obdobju tranzicije botrovala pomanjkanju strokovno usposobljenih kadrov na vseh nivojih poslovanja in delovanja zavarovalnic, navsezadnje tudi menedžmenta s specifičnim znanjem in izkušnjami na področju vodenja in upravljanja zavarovalnic.

Zavarovalni trg bivše Jugoslavije danes

Z vidika gospodarstva predstavlja Evropska unija enega največjih trgov sveta, trend njene širitve pa se še nadaljuje. V tem trenutku sta od držav bivše Jugoslavije njeni članici Slovenija in Hrvaška, medtem ko imajo Srbija, Črna Gora in Makedonija status kandidatk, Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa status potencialnih kandidatk.

Eden od pogojev za pridobitev članstva v Evropski uniji je uskladitev zakonodaje držav kandidatk z zakonodajo Unije še pred vstopom v Unijo. Na področju zavarovalništva se to nanaša predvsem na sprejetje direktiv in drugih aktov, ki jih v zvezi s poslovanjem zavarovalnega trga sprejema Evropska unija, kar pomeni, da morajo države kandidatke preoblikovati zakonodajne okvire svojih zavarovalnih trgov. Proces usklajevanja predstavlja (oziroma bo predstavljal) zavarovalnicam, nadzornim institucijam in drugim, ki urejajo področje zavarovalništva, velik izziv in je (bo) odvisen od razvitosti zavarovalnega trga, ta pa od gospodarske situacije posamezne države.

Države bivše Jugoslavije se med seboj razlikujejo po gospodarski razvitosti. Vzroki za to so različni, lahko rečemo, da je to delno zgodovinsko pogojeno, delno pa leži vzrok v polpretekli zgodovini, ko je gospodarsko rast nekaterih novonastalih držav ohromila vojna. Proces vključitve držav v Evropsko unijo pa je tesno povezan s procesom njihovega ekonomskega razvoja.

Tabela 1: Prikaz gospodarskih kazalnikov v državah bivše Jugoslavije  v letu 2016

 

Bruto domači proizvod v mrd EUR, tekoče cene

Bruto domači proizvod na prebivalca v EUR, tekoče cene

Povprečna bruto mesečna plača na prebivalca v januarju   2017, v EUR*

Status v zvezi s članstvom v Evropski uniji**

Slovenija

39,77

19.266,22

1.592,15

članica

Hrvaška

45,41

10.888,81

792,00

članica

Srbija

34,02

4.845,29

380,00

kandidatka

BiH

15,00

3.892,78

430,00

potencialna kandidatka

Makedonija

9,88

4.765,23

543,00

kandidatka

Črna Gora

3,73

5.989,42

767,00

kandidatka

Kosovo

6,05

3.400,00

453,00

potencialna kandidatka

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017
Vir*: Izvozno okno 2017, Statistični urad Republike Slovenije
**država kandidatka je v postopku prenosa (oz. vključevanja) zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo
država potencialna kandidatka še ne izpolnjuje zahtev za članstvo v EU

Od držav bivše Jugoslavije se je Evropski uniji prva pridružila Slovenija, ki je njena članica od leta 2004. Med državami bivše Jugoslavije je gospodarsko najuspešnejša, kar se odraža tudi na kazalnikih uspešnosti poslovanja njenega zavarovalnega trga. Pozitivni premiki slovenskega gospodarstva, ki v zadnjih letih zmanjšujejo razliko med slovensko in povprečno stopnjo gospodarstva Evropske unije, so ugodno vplivali tudi na slovenski zavarovalni trg, ki v zadnjih treh letih beleži blago rast bruto obračunane premije, ob koncu leta 2016 blizu 1,5 odstotkov. Ob tem velja poudariti, da premija premoženjskih zavarovanj raste, v preteklem letu je zrasla za 3,40 odstotke, premija življenjskih zavarovanj pa pada, v enakem obdobju je padla za slabe 3 odstotke  (predvsem delež t.i. unit linked zavarovanj oz. življenjskih zavarovanj, vezanih na enote investicijskih skladov, ki jim priljubljenost pada). Med premoženjskimi zavarovanji imajo največji delež v bruto obračunani premiji zdravstvena zavarovanja (24,08 odstotkov), takoj za njimi pa zavarovanje motornih vozil (22,63 odstotkov). Pomembno je, da so prve tri zavarovalnice po zbrani zavarovalni premiji v domači lasti: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Sava in zavarovalnica Adriatic Slovenica (xprimm Insurance Report 2017). Na dan 31. 12. 2016 je na slovenskem zavarovalnem trgu poslovalo 14 zavarovalnic, 2 pozavarovalnici, 3 pokojninske družbe in Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ.
Zahteve direktive Solventnost II je v svoj zavarovalni zakonodajni okvir uspešno implementirala. Po ocenah Agencije za zavarovalni nadzor Republike Slovenije so slovenske zavarovalnice prvo leto pod režimom nove evropske direktive dobro prestale in so v skladu z zahtevami direktive vse kapitalsko ustrezne.

Tabela 1: Prikaz kazalnikov poslovanja na slovenskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

1.937,56

2.003,62

2.033,34

Delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

29,66

28,33

Delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

70,34

71,67

Izplačane škode v mio EUR

1.326,05

1.364,87

1.357,01

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

5,19

5,19

5,11

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

940,10

971,22

985,15

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Druga se je Evropski uniji pridružila Hrvaška leta 2013. Hrvaško gospodarstvo je v letu 2016 doseglo pozitivno rast, vendar je še vedno v fazi okrevanja. Na dan 31. 12. 2016 je v na hrvaškem zavarovalnem trgu poslovalo 21 zavarovalnic in 1 pozavarovalnica. »V letu 2016 je zavarovalni trg dosegel stagnacijo, le blago rast skupne obračunane premije v višini 0,4 odstotka, po optimističnem letu 2015 in rasti v višini 1, 9 odstotka. V letu 2014 se je zavarovalni trg, poleg ekonomske krize v državi, soočil še z  velikim padcem premije zavarovanj avtomobilske odgovornosti zaradi uporabe novih liberaliziranih cenikov in konkurenčne tekme cen. Posledica tega je bil padec skupne premije zavarovanj za 5,7 odstotkov v primerjavi z letom 2013. Tako se je, razen stagnacije v letu 2013, nadaljeval šestletni padec premije hrvaškega zavarovalnega trga, ki se je začel v letu 2009 pod vplivom finančne in gospodarske krize po obdobju večletnih, celo dvoštevilčnih stopenj rasti v določenih obdobjih. […] Življenjska zavarovanja s 33,31 odstotnim deležem  v strukturi celotne zavarovalne premije predstavljajo najpomembnejšo skupino zavarovanj. Drugo po pomembnosti je zavarovanje avtomobilske odgovornosti s 23,32 odstotnim deležem, ki pa zaradi liberalizacije cen na trgu nadaljuje trend padanja. […] Pomembno zvišanje premije je v letu 2016 doseglo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, celo 24,3 odstotke. Na ta način se nadaljuje rast, ki se je začela leta 2014«  (Hrvatski ured za osiguranje, 2017, 30).
 
Tudi Hrvaška je uspešno implementirala zahteve v zvezi s Solventnostjo II in izpolnila zahteve v zvezi z kapitalsko ustreznostjo.

Tabela 3: Prikaz  kazalnikov poslovanja na hrvaškem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

1.117,27

1.142,56

1.159,09

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

33,64

33,31

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

66,36

66,69

Izplačane škode v mio EUR

575,47

601,09

629,54

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

2,61

2,61

2,55

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

263,63

271,78

277,96

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Srbija ima status države kandidatke od leta 2012. Od leta 2014 naprej je trend rasti bruto domačega proizvoda v Srbiji pozitiven, predvsem zaradi strukturnih reform na področju gospodarstva in fiskalne politike. Trend rasti je prisoten tudi v zavarovalni industriji.

Na srbskem zavarovalnem trgu je na dan 31. 12. 2016 poslovalo 19 zavarovalnic in 4 pozavarovalnice. V letu 2016 se nadaljuje trend rasti bruto obračunane premije. Pomemben podatek je, da se je povečala premija življenjskih zavarovanj, saj to pomeni, da struktura portfelja zavarovalnega trga premika v smeri trgov razvitih držav. Nizek življenjski standard in slabo razvita zavest o prednostih in koristih zavarovanj pa so razlog, da je v portfelju še vedno visok delež premoženjskih zavarovanj, predvsem obveznih. Z vstopom tujega kapitala je šel srbski zavarovalni sektor skozi proces privatizacije, tako da so zavarovalnice v večinski tuji lasti. Od 23 zavarovalnic in pozavarovalnic jih je 17 v večinski lasti tujega kapitala. Te so zbrale skoraj celotno premijo življenjskih zavarovanj in skoraj dve tretjini premoženjskih zavarovanj (Jovanović, 2017).

»Po podatkih Narodne banke Srbije je bruto obračunana premija zrasla za 10,15 odstotkov v primerjavi z letom 2015 in dosegla skoraj 722 mio evrov. Premija življenjskih zavarovanj se je povečala za 19,4 odstotka, njen delež v skupni premiji je 26 odstotkov, medtem ko je premija premoženjskih zavarovanj zrasla za 7,2 odstotka, predvsem je izredno zrasla premija kreditnih zavarovanj (za 91 odstotkov), zavarovanje odgovornosti (za 29 odstotkov) in zdravstvenih zavarovanj (za 41 odstotkov)« (XPRIMM, 2017, 54).

Srbija bo glede na terminski plan Strategije uvedbe Solventnosti II, ki ga je leta 2016 sprejela Narodna banka Srbije, implementirala zahteve direktive Solventnost II do konca leta 2018.

Tabela 4: Prikaz  kazalnikov poslovanja na srbskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

573,79

665,37

721,93

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

23,93

25,93

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

76,07

74,05

Izplačane škode v mio EUR

229,07

252,56

270,37

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

1,78

2,00

2,12

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

75,06

77,94

80,45

                  
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Črna Gora ima status države kandidatke od leta 2010. Že nekaj let beleži majhno, vendar pozitivno gospodarsko rast, gospodarstvo se počasi preoblikuje v tržno. Pozitiven trend rasti se dogaja tudi na zavarovalnem trgu.

Na črnogorskem zavarovalnem trgu je v letu 2016 poslovalo 11 zavarovalnic, od tega 5 na področju premoženjskih zavarovanj in 6 na področju življenjskih zavarovanj.

Na trgu se je v letu 2016 nadaljeval pozitiven trend poslovanja, saj je bruto obračunana premija zrasla za malo več kot 4 odstotke v primerjavi z letom 2015. Delež premije življenjskih zavarovanj  v bruto obračunani premiji je bil dobrih 17 odstotkov, v primerjavi z letom 2015 je bila njegova rast le 1,6 odstotka. V segmentu neživljenjskih zavarovanj ima največji, 43,97 odstotni delež v skupni bruto zbrani premiji zavarovanje avtomobilske odgovornosti, kar je za 2,85 odstotka več kot lani in izkazuje najvišjo rast med vse zavarovanji. Zavarovanje nepremičnim beleži padec za 5,02 odstotka, medtem ko premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja raste, zrasla je za 30, 32 odstotkov v primerjavi z letom 2015, še vedno pa je njen delež v skupni bruto premiji zelo majhen, v letošnjem letu 2,22 odstoten (XPRIMM Insurance Report 2017).

V letošnjem letnem poročilu črnogorske Agencije za zavarovalni nadzor piše, da je Črna Gora v domeni normativnih aktivnosti za usklajevanje z direktivami Evropske unije v okviru režima Solventnost I v letu 2016 sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovalništvu. Na podlagi tega podatka lahko sklepamo, da Črna Gora še ni v fazi implementacije Solventnost II.

Tabela 5: Prikaz kazalnikov poslovanja na črnogorskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

72,42

76,93

80,14

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

16,80

17,07

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

83,20

82,93

Izplačane škode v mio EUR

30,52

30,01

34,18

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

2,09

2,12

2,15

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

116,43

123,69

128,64

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Makedonija ima status države kandidatke od leta 2005. Makedonija je izboljšala svoje poslovno okolje, rezultat je trend počasne, a vztrajne rasti bruto domačega proizvoda. Trend rasti je prisoten tudi na zavarovalnem trgu, kjer pa prevladuje zavarovanje motornih vozil, v okviru tega zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki je obvezno.

V letu 2016 je na makedonskem zavarovalnem trgu poslovalo 15 zavarovalnic in 3 banke, ki izvajajo prodajo zavarovanj. Od 15 zavarovalnic je samo ena v domači lasti, preostalih 14 pa v delni ali celotni lasti tujih finančnih institucij, v odstotkih predstavlja tuj kapital 92,21 odstotni delež lastništva. 11 zavarovalnic je del zavarovalnih skupin s sedežem v Evropski uniji.

Makedonski zavarovalni trg beleži rast, saj je bruto obračunana premija zrasla za 5,53 odstotka v primerjavi z letom 2015, od tega premija premoženjskih zavarovanj za več kot 3 odstotke in premija življenjskih zavarovanj za več kot 17 odstotkov. Največji delež v bruto obračunani premiji ima zavarovanje motornih vozil, 52,92 odstotka,  znotraj tega pa zavarovanje avtomobilske odgovornosti s 44,59 odstotka.

Kot je zapisano v letnem poročilu makedonske Agencije za zavarovalni nadzor, se je v letu 2016 zgodil velik preboj v prodaji zdravstvenih zavarovanj. Gre za relativno nov produkt, ki je na makedonskem zavarovalnem trgu na voljo od leta 2013. V letu 2015 je bil delež zdravstvenih zavarovanj v bruto obračunani premiji 0,08 odstotka, leta 2016 pa že 0,52 odstotka (v letu 2015 je bilo prodanih 368 zavarovanj, v letu 2016 pa 1.256).

Posebej je potrebno omeniti rast premije življenjskih zavarovanj. Največji delež v premiji ima življenjsko zavarovanje za primer doživetja in smrti (73,82 odstotka), sledi mu življenjsko zavarovanje za primer doživetja z 8,27 odstotka, življenjsko zavarovanje za primer smrti (5,56 odstotka), življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov (Unit – linked) s 4,45 odstotka in dodatno življenjsko zavarovanje s 7,89 odstotka. V letu 2016 se je najbolj povečala prodaja Unit - linked zavarovanj, ki so se začela prodajati leto prej in jih je očitno tržišče dobro sprejelo (leta 2015 je bilo prodanih 325 zavarovanj, leta 2016 že 1.466)
 (Agencija za supervizija na osiguruvanje, 2017).

V letu 2016 se je v skladu z nacionalnim programom usklajevanja zavarovalništva s Solventnostjo II začel proces za sprejetje novega zakona o zavarovalništvu, v katerega bodo vključene zahteve Solventnosti II.

Tabela 6: Prikaz  kazalnikov poslovanja na makedonskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

124,11

134,42

141,86

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

13,30

14,81

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

86,70

85,19

Izplačane škode v mio EUR

49,67

51,69

58,65

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

1,45

1,48

1,44

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

59,99

64,91

68,43

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Bosna in Hercegovina ima status države potencialne kandidatke od leta 2003. Bosna in Hercegovina beleži blago gospodarsko rast, vendar jo pesti precej visoka stopnja brezposelnosti. Velja za eno najrevnejših držav v Evropi, njena decentraliziranost ovira usklajevanje gospodarskih politik in s tem tudi reform. Zavarovalni trg beleži rast bruto obračunane premije, vendar ima največji delež obvezno zavarovanje motornih vozil.

V Bosni in Hercegovini je v sektorju zavarovalništva v letu 2016 poslovalo 27 zavarovalnic in 1 pozavarovalnica, od tega 17 v večinskem domačem, 11 pa v večinskem tujem lastništvu. Od 27 zavarovalnic jih je 13 imelo sedež v Federaciji Bosne in Hercegovine in 14 v Republiki Srbski (Agencija za osiguranje u Bosni i Hercegovini, 2017).

Skupna bruto obračunana premija bosansko hercegovskega zavarovalnega trga beleži rast, v letu 2016 za 6,4 odstotke glede na leto prej. Delež premije življenjskih zavarovanj je predstavljal 20,39 odstotka, delež premije premoženjskih zavarovanj pa 79,61 odstotkov, od tega 59,4 odstotkov premije zavarovanj motornih vozil. »Struktura zavarovalnega portfelja bosansko hercegovskih zavarovalnic še vedno kaže značilnosti nerazvitega trga predvsem zaradi dejstva, da je obvezno zavarovanje odgovornosti za motorna vozila vodilno v skupni premiji« (Agencija za osiguranje Bosne i Hercegovine, Statistika tržišta osiguranja u Bosni i Hercegovini, godišnji izvještaj 2016, 8).

Glede Solventnosti II v poročilu Agencije za zavarovalništvo Bosne in Hercegovine za leto 2016 piše, da bosanski zavarovalni trg še ni v fazi implementacije direktive Solventnost II, se pa nanjo pripravlja, v dokumentu iz letošnjega leta pa je med realiziranimi programi agencije omenjeno sodelovanje z zakonodajnimi organi držav regije in držav članic Evropske unije, tudi v okviru konkretnih srečanj in izobraževanj v zvezi z Solventnostjo II.

Tabela 7: Prikaz kazalnikov poslovanja na zavarovalnem trgu BiH v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

287,41

304,63

324,19

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

20,73

20,39

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

79,27

79,61

Izplačane škode v mio EUR

127,62

129,32

125,51

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

2,06

2,08

2,16

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

74,25

78,86

84,12

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Kosovo ima status države potencialne kandidatke. Evropska unija je leta 2008 ponovno izrazila pripravljenost pomagati Kosovu pri njegovem gospodarskem in političnem razvoju. Ocenjuje se, da je Kosovo doseglo napredek pri prehodu na tržno gospodarstvo, vendar med ljudmi vlada revščina, večina nezaposlenih je mladih, ki se zaradi tega množično izseljujejo. V letošnjem poročilu Mednarodnega denarnega sklada o kosovski gospodarski uspešnosti piše, da ostaja pozitivna, bančni sistem pa ocenjuje kot zdrav.

  1. letu 2016 je na kosovskem zavarovalnem trgu poslovalo 15 zavarovalnic. Gre za majhen trg z veliko zavarovalnicami, konkurenca je ogromna. Zavarovalni trg beleži rast bruto obračunane premije, vendar je v portfelju več kot polovica zavarovanj iz naslova obvezne avtomobilske odgovornosti.

»Po podatkih, ki jih je objavila Centralna banka Kosova, je bilo v letu 2016 na kosovskem zavarovalnem trgu zbrano 83,8 mio evrov bruto obračunane premije ali 2,9 odstotka več kot v letu 2015. V istem obdobju je bil obseg izplačanih škod skoraj enak kot leto prej (ob tem je potrebno poudariti, da se objavljeni podatki nanašajo le na izplačila neživljenjskih zavarovalnic). V portfelju je bilo približno 54 odstotkov zavarovanj iz naslova avtomobilske odgovornosti, 8,2 odstotka iz naslova mejnega zavarovanja, 3,1 odstotka življenjskih zavarovanj, ostalo iz naslova prostovoljnih neživljenjskih zavarovanj (približno 34,4 odstotke)« (XPRIMM Insurance report 2017, 40).

Nov zakon o zavarovalništvu, ki je bil sprejet leta 2015, je bil prilagojen (tedanjim) zavarovalnim standardom Evropske unije. Podatkov o implementaciji Solventnosti II ni zaslediti.

Tabela 8: Prikaz  kazalnikov poslovanja na kosovskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016

 

2014

2015

2016

Bruto obračunana premija v mio EUR

80,08

81,47

83,84

Od tega delež premije življenjskih zavarovanj v %

Ni podatka

3,31

3,10

Od tega delež premije premoženjskih zavarovanj v %

Ni podatka

96,69

96,60

Izplačane škode v mio EUR

31,18

36,97

36,87

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP)

1,44

1,36

1,34

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

44,99

44,25

45,64

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017

Sklep
Iz rezultatov analize, ki sem jo opravila za potrebe članka, izhaja, da obstaja vzročna povezava med razvitostjo gospodarstva države in zavarovalnim sektorjem kot delom tega gospodarstva – v razvitejšem gospodarskem okolju je tudi zavarovalna panoga bolj razvita, tako z vidika vsebine oziroma ponudbe kot tudi z vidika sklepanja (potrošniki oz. zavarovanci imajo boljšo kupno moč in na voljo večjo paleto zavarovalnih produktov, med katerimi lahko izbirajo). Boljši življenjski standard zavarovancem omogoča tudi večje sklepanje prostovoljnih zavarovanj, tu mislimo predvsem na življenjska zavarovanja.

Tabela 9: Prikaz kazalnikov poslovanja na zavarovalnem trgu EU in v državah bivše Jugoslavije v letu 2016

 

Bruto obračunana premija v mio EUR

Delež premije življenjskih zavarovanj od bruto obračunane premije v %

Zavarovalna penetracija (delež premije v BDP) v %

Zavarovalna gostota (premija na prebivalca) v EUR

EU 28*

1.224.172,00

59,71

7,40

2.155,00

Slovenija

2.033,34

28,33

5,11

985,15

Hrvaška

1.159,09

33,31

2,50

277,96

Srbija

721,93

25,95

2,12

102,82

Črna Gora

80,14

17,07

2,15

128,64

Bosna in Hercegovina

324,19

20,39

2,16

84,12

Makedonija

141,86

14,81

1,44

68,43

Kosovo

83,84

3,10

1,34

45,64

Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017; Vir*: INSURANCE EUROPE, AZO BiH

Za prikaz razvitosti posameznih zavarovalnih trgov držav bivše Jugoslavije, ki sem jih primerjala med seboj in s povprečjem Evropske unije, sem uporabila naslednje kazalnike poslovanja:
- celotno bruto obračunano premijo,
- delež premije življenjskih zavarovanj od bruto obračunane premije,
- zavarovalno penetracijo (delež premije v bruto domačem proizvodu), ki nam pove, kako pomembna je zavarovalna panoga za gospodarstvo države,
- zavarovalno gostoto (premijo na prebivalca), ki nam kot indikator zavarovalne ozaveščenosti pove, koliko prebivalec države porabi za zavarovanja v enem letu.

Pred vodstva zavarovalnic je tako postavljen eden izmed največjih izzivov sodobnega zavarovalništva. Uskladitve z direktivo Solventnost II so kompleksne. Vsebinsko segajo na različna področja in zahtevajo dodatna znanja na organizacijskem in finančnem področju, predvsem pa na področju obvladovanja tveganj. To pomeni, da so (bodo) gospodarsko razvitejše države zahtevane spremembe Unije lažje oziroma prej implementirale v svoje zavarovalne zakonodajne okvire. Glede na boljšo gospodarsko razvitost Slovenije in Hrvaške so spremembe in aktivnosti, ki se na posamezne spremembe navezujejo, za slovenski in hrvaški zavarovalniški trg obvladljive - oba trga sta v roku implementirala Solventnost II. Zelo dobro kaže srbskemu zavarovalnemu trgu, ki naj bi z implementacijo zaključil v letošnjem letu. Makedonija je na dobri poti, saj bo zahteve Solventnost II vključila v svoj novi zakon o zavarovalništvu, za katerega se je proces za sprejetje začel v letu 2016. Tudi črnogorski zavarovalni trg se počasi premika v smeri sprememb, čeprav je še v fazi Solventnost I. Velik izziv pa bo Solventnost II po vsej verjetnosti predstavljala za trenutno slabše razvita gospodarska okolja Bosne in Hercegovine ter Kosova.

Na koncu velja poudariti, da bo z uvedbo sprememb dosežen njihov namen: dodatno se bodo izboljšale varnost potrošnikov ter zavarovalnic kot institucije.


Viri in literatura

1. Agencija za osiguranje u Bosni i Hercegovini (2017), Statistika tržišta osiguranja u Bosni i Hercegovini, Godišnji izvještaj za 2016 [online]. Dostopno na: http://www.azobih.gov.ba/cms/dokumenti/publikacija-bs-16.pdf
[21. 11. 2017]

2. Agencija za supervizija na osiguruvanje Republike Makedonije ASO (2017). Dostopno na: http://aso.mk/
[23. 11. 2017]

3. Britovšek D. (2013). Primerjava regulativ Basel II in Solventnost II na področju tržnih tveganj, magistrsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

4. EIOPA (2017). Dostopno na: https://eiopa.europa.eu/
[14. 12. 2017].

5. Hrvatski ured za osiguranje HUO (2017). Tržište osiguranja u Republici Hrvatskoj u 2016. Godini [online]. Dostopno na: https://www.huo.hr/
[20. 11. 2017].

6. Izvozno okno (2017). Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/
[18. 11. 2017].

7. Jovanović D. (2017). Tržište osiguranja Srbije u 2016, 28. susret osiguraća i reosiguraća Sarajevo, SORS 2017, zbornik radova. Dostopno na: http://www.sors.ba/UserFiles/file/SorS/SORS%202017/RADOVI/Zbornik%20SorS%202017-Jovanovic.pdf
[8. 12. 2017].

8. Kostanjevec L. (2014). Vpliv finančne krize na institucionalno ureditev zavarovalnic, Zavarovalniški horizonti, številka 2, julij 2014.

9. Šker T. (2014). Osiguranje u regiji, Dani hrvatskog osiguranja 2014, zbornik radova. Dostopno na: http://www.huo.hr/hrv/2014-godina/121/ [7. 9. 2017].

10. Vrhovšek D. (2016). Kontroling v zavarovalnici in Solventnost II, magistrsko delo. Maribor, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

11. XPRIMM (2016). Insurance Report 2016. Dostopno na:  http://www.xprimm.com/shop/cee-statistics/overall-market-data
[15. 11. 2017] .