Ime dejavnosti

Elementi gozdne pedagogike pri izvedbi predavanja v vi�je�olskem programu za medijsko produkcijo

Namen

Izkoristiti gozd v neposredni bli�ini �ole za razvijanje osebnega odnosa do narave kot u?iteljice lepega, estetskega, za spodbujanje eti?nega ravnanja, za zavedanje pomena ohranjanja naravne dedi�?ine, za pove?anje zaupanja vase in svoje sposobnosti ter se hkrati u?iti uspe�nega timskega dela, za terapevtsko delovanje na mladostnike, ki lahko pomaga iz prime�a vpliva medijev, ki povzro?ajo napetosti in nenazadnje zasvojenosti.

Predstavitev dejavnosti

Gozdna pedagogika je v Evropi, tako v gozdarskih kot pedago�kih sferah, �e pred desetletji na�la svoje mesto, se trdno zasidrala in razvijala, v Sloveniji pa njene pozitivne u?inke odkrivamo zadnjih nekaj let predvsem po zaslugi Gozdarskega in�tituta Slovenije, Zavoda za gozdove RS in In�tituta za gozdno pedagogiko, ki je tudi ustanovitelj Mre�e gozdnih vrtcev in �ol Slovenije. Prav omenjeni vrtci in �ole s pridom uporabljajo gozd kot u?ilnico v naravi in hkrati u?ni pripomo?ek, ?eprav je tak�en pouk za vzgojitelje in u?itelje metodolo�ko velik izziv. V osnovi naj bi gozdna pedagogika na u?inkovit in prijeten na?in podajala znanja o gozdu in delu gozdarskih strokovnjakov, toda postala je �e veliko ve? od tega.

Ob vseh pozitivnih u?inkih uvajanja gozdne pedagogike v pred�olsko vzgojo in osnovne �ole se mi je kot samoumevno porodilo vpra�anje, zakaj ne bi pozivnega vpliva gozda izkoristili tudi na predavanjih na vi�ji �oli. Kot predavateljico v vi�je�olskem programu medijska produkcija, v katerem ni nikakr�nih vsebin, povezanih z gozdom in naravoslovjem, me zanimajo predvsem tisti, lahko bi rekla pri?akovani stranski u?inki gozdne pedagogike, ki razvijajo osebni odnos do narave kot u?iteljice lepega, estetskega, spodbujajo eti?no ravnanje, krepijo zavedanje pomena ohranjanja naravne dedi�?ine, pove?ujejo zaupanje vase in svoje sposobnosti ter hkrati u?ijo uspe�nega timskega dela. Nezanemarljivi so tudi terapevtski u?inki na mladostnike (kar 19- letni �tudenti �e vedno so), saj gozd nevtralizira napetosti, tesnobe, notranje stiske in konflikte, strahove, agresivnosti in tudi zasvojenosti, ki jih lahko povzro?a svet medijev, v katerem �ivimo, �tudenti medijske produkcije pa so mu izpostavljeni �e toliko bolj od ostalih.

Ugotovitve, ki jih Gy�rekova navaja v evalvacijskem poro?ilu s priporo?ili za pedago�ke delavce Povabilo v gozd sre?nih otrok, se sicer nana�ajo na pred�olsko vzgojo in primarno izobra�evanje, a je med njimi vrsta takih, ki jih zlahka preslikamo tudi v terciarno izobra�evanje. Med drugim pravi, da danes ne zado�?a ve?, da sedimo v razredu, poslu�amo predavanja in premi�ljujemo, kako bomo re�ili vse probleme. Smiselno je, da gremo ven, se nau?imo, kaj moramo storiti in na kak�en na?in. In prav gozd, ki je sam po sebi enkraten primer ustvarjalnosti, dovr�ene usklajenosti zgradbe in delovanja, lahko iz na�ih otrok izvabi spro�?enost, ki jo razred omejuje, in motivacijo, ki je pogoj za ustvarjalnost in divergentno razmi�ljanje. (Gy�rek, 2012, 54)

Sama sem za podajanje predavanj v smislu gozdne pedagogike pri predmetu Uvod v medije izbrala temi o etiki in estetiki, ki sem ju lahko najbolj smiselno navezala na do�ivljanje gozdnega okolja. Gozd je namre? odli?en prostor za do�ivljajsko pedagogiko in okoljsko vzgojo, je neskon?en vir barv, vonjav, zvokov, slik, idej in �e mnogo?esa. (Vilhar in Ranta�a, 2016, 14). A prav tako bi lahko bile za predavanja v gozdu primerne tudi ostale vsebine, za katere opa�am, da jih �tudenti pri obi?ajnih predavanjih (v predavalnici) sprejemajo pasivno, nezainteresirano in nemotivirano, saj pouk v naravi �e sam po sebi prina�a navdu�enje, zanimanje in sodelovanje. (Vilhar in Ranta�a, 2016, 4-5)

Kreativnost in inovativnost sta med najpomembnej�imi lastnostmi uspe�nih ustvarjalcev medijskih sporo?il, kakr�ni si �elimo, da postanejo �tudenti medijske produkcije. Zakaj ne bi na tej poti izkoristili tudi gozdnega prostora, ki, kot pravi Gy�rekova , omogo?a svobodo, iz katere izhajata tudi samozaupanje in samozavest, (Gy�rek, 2012, 13), pogoja, da si bodo kreativni in inovativni tudi drznili postati.

Opomba

Dvom, ki bi se znal ob tem nastati � organizacijska zahtevnost izvedbe predavanj v gozdu, v na�em primeru br� odpade, saj imamo gozd (in �e reko ob njem) skorajda na dvori�?u �ole. Potrebujemo le �e pogum zapustiti �varno zavetje� predavalnice, osnovna �tradicionalna� pripomo?ka za pou?evanje, kot sta samostoje?a flipchart tabla in flomaster, vsak svojo podlogo za pod zadnjo plat in gozdna avantura se lahko za?ne.

Viri in literatura

Knjige:

Gy�rek, Natalija. 2012. Povabilo v gozd sre?nih otrok: (evalvacijsko poro?ilo za pedago�ke delavce). Kamnik: samozalo�ba.

Vilhar, Ur�a in Ranta�a, Boris. 2016. Priro?nik za u?enje in igro v gozdu. Ljubljana: Gozdarski in�titut Slovenije, Zalo�ba Silva Slovenica.

Zalokar Divjak, Luka. 2008. Pomen gozdne pedagogike pri oblikovanju odnosa otrok do gozda. Diplomsko delo.

Elektronski vir:

In�titut za gozdno pedagogiko. Dostopno na: http://www.srce-me-povezuje.si/gozdnapedagogika/ (27. 5. 2017)