Dr. ANJA FABIANI: NOVI PROCESI VODITELJSTVA V DRUŽBI PRIHODNOSTI

Globalizacija je proces mednarodne integracije, ki se deli na več zvrsti, vendar je osnova tehnološka globalizacija. Njen korenit vpliv na sodobno družbo se kaže v spremembah prostora in časa – čas postaja krajši, prostor bolj strnjen; oboje je v zadnjem obdobju povezano predvsem z ekspanzivno informacijsko revolucijo. V novih razmerah tudi nacionalne države, ki so bile utemeljene s t.i. Westfalskim mirovnim sistemom, zgubljajo na ekskluzivnem pomenu. V segmentu politične globalizacije na pomenu pridobivajo novi akterji v mednarodni areni: supranacionalne institucije kot EU, multilateralne organizacije, nevladne organizacije, humanitarne ali razvojne globalne iniciative.

V novi postmoderni družbi se spreminjajo mednarodni odnosi in vloga diplomacije. V ospredje stopa nova panoga, t. i. sociologija diplomacije, pri kateri pride do izraza civilna družba oz. prej navedeni novi akterji. Vzporedno s tem diplomacija postaja vse bolj javna in govorimo o pomenu javne diplomacije (diplomacija v domači in tuji javnosti) ali o nacionalni blagovni znamki. Oba nova pojava sta del t.i. mehke moči držav, kot jo je definiral sloviti ameriški teoretik Joseph S. Nye v letu 1990 v knjigi Soft Power (Mehka moč) in s tem ustanovil doktrino, ki je močno vplivala tudi na politično prakso v svetu. Mehka moč po Nyevi definiciji pomeni, da je možno priti do želenih rezultatov s pomočjo uporabe privlačnosti in ne osvajanja (uporabe vojaške ali ekonomske sile, ki sta tipični za trdo moč). Mehka moč temelji na treh postulatih: kulturi, zunanji politiki in političnih vrednotah. Kasneje je Nye mehko moč nadgradil z besedno zvezo: pametna moč, ki pomeni kombinacijo mehke in trde moči, prilagojeno glede na kontekst (pomen t. i. kontekstualne inteligence).
V luči mehke in pametne moči lahko obravnavamo tudi svetovne voditelje in preučujemo fenomen voditeljstva kot takega. Voditelji, ki pri svojem vodenju uporabljajo mehko moč, sodijo v skupino transformativnih voditeljev, za katere je značilen inspiracijski stil. Druge lahko uvrstimo med t. i. trde voditelje, za katere so značilne organizacijske sposobnosti in menedžerski pristop. Pomembni so zlasti v času, ko je treba odločno nastopiti. Vendar pa za izzive prihodnosti ni dovolj zgolj ena vrsta vodenja; tudi na tem mestu je najbolj primerno, da se poseže po kombinaciji, po pametnem voditeljstvu. V politični praksi to pomeni, da je pametno npr. kombinirati tako vzvode kulture v širokem smislu kot ekonomije; v poslovni praksi bi to lahko pomenilo, da se bilančno uspešnost nadgradi z pozitivno delovno atmosfero.
Pametno voditeljstvo med drugim predstavlja možne rešitve za družbo, ki se nahaja v latentni krizi ali pa za družbo, ki ji grozijo številne nove oblike destabilizacije. V Evropi smo danes soočeni z grožnjami, ki se nanašajo na: terorizem in politični ekstremizem, migracije, finančno krizo, novo hladno vojno. Preudarnost in obenem odločnost evropskih voditeljev bo ključnega pomena zdaj in v prihodnje. Ena izmed možnih izpeljank, kako rešiti izzive evropskega voditeljstva je tudi v tem, da se upošteva evropsko različnost – ki je v srži evropske intelektualne misli – ob možnem poenotenju razlik. Tovrstno voditeljstvo lahko razumemo kot pametno evropsko voditeljstvo, kot evropsko voditeljstvo prihodnosti.
V letošnjem letu se bodo v Evropi zvrstile volitve v pomembnih državah, kot so npr. Nemčija, Francija in Nizozemska. V vseh treh državah lahko oblast zavzamejo skrajneži in na evropskih volivcih v posamičnih državah je velika odgovornost, da prepoznajo grožnje, ki se skrivajo za skrajnimi idejami.
Z našim razumevanjem novega voditeljstva želimo opozoriti prav na to: na enake korenine voditeljstva, ki se prenaša v praksi na področje politike ali gospodarstva. Temelji namreč na uspešnih kombinacijah tako realnih pogojev, ki ustvarjajo merljive dobičke, kot tudi duhovne podlage – kulture. Ta v osnovi pomeni, kako se obnašamo drug do drugega.

Literatura:
Melissen, Jan (2005): The New Public Diplomacy: Between Theory and Practice. V Jan Melissen (ur.), The New Public Diplomacy: Soft Power in International Relations, 3–27. Basingstoke: Palgrave MacMillan.

Nye, Joseph S. (1990): Bound to Lead. New York: Basic Books.

Nye, Joseph S. (2006): Soft Power, Hard Power and Leadership. Harvard Kennedy School, 27. oktober 2006. Dostopno prek: http://www.hks.harvard.edu/netgov/ files/talks/docs/11_06_06_seminar_Nye_HP_SP_Leadership.pdf (29. september 2015).

Nye, Joseph S. (2011): Future of Power. New York: Public Affairs.