|
POVZETEK
Ljudje smo v današnjem ?asu izpostavljeni množici informacij, ki jih prinašajo razli?ni mediji, predvsem digitalni.
Raziskave kažejo, da so najpogostejši uporabniki digitalnih medijev in spletnih vsebin mladostniki. Glede na to je nujna kompetenca, ki bi jo morali usvojiti mladostniki in tudi odrasli, medijska pismenost, ki omogo?a znanje o dostopu, kriti?ni porabi in produkciji medijskih vsebin. Medije delimo na tradicionalne in multimedije. Multimediji posameznikom omogo?ajo poleg tradicionalne porabe medijskih vsebin tudi aktivno poseganje v dogajanje. Ravno zaradi tega multimediji posegajo na vsa podro?ja našega življenja, od zasebnega do poslovnega. V prispevku smo se osredoto?ili na problematiko medijske pismenosti in zaš?ite avtorskih pravic. Ugotavljali smo, koliko mladostniki poznajo in se zavedajo zaš?ite avtorskih pravic. Poleg tega nas je zanimalo, do katerih vsebin najpogosteje dostopajo. Naš namen je bil ugotoviti tudi, kakšna je njihova medijska pismenost v povezavi z zaš?ito avtorskih pravic.
ABSTRACT
Nowadays people are exposed to an overload of information brought about by various media, particularly the digital ones. Research shows that the most frequent users of digital media and online content are young persons. According to this an essential competence, which should be adopted by young people and adults, is the media literacy that enables knowledge about access, critical consumption and production of media content. The media can be divided into traditional ones and into multimedia. Beside the traditional use of media content multimedia enable individuals to actively intervene into action. Due to this fact multimedia intervene into all areas of our lives, from private to business.
In this paper we focused on the problem of media literacy and copyright protection. We determined how much young people know about and are aware of the copyright protection. In addition, we were interested in which is the most frequently accessed content. Our aim was also to investigate their media literacy in connection with copyright protection.
Klju?ne besede: digitalni mediji, spletne vsebine, medijska pismenost, avtorske pravice
Keywords: digital media, web content, media literacy, copyright
1 MEDIJI
V medijih najdemo ve? elementov, gradnikov, ki jih delimo na stati?ne in dinami?ne. Stati?ni so besedilo, slika in grafika, dinami?ni pa zvok, glasba, animacija in video (Zupan, 2006). Glede na uporabo gradnikov razlikujemo tradicionalne medije in multimedije.
1.1 TRADICIONALNI MEDIJI
Tradicionalne medije pogosto poimenujemo tudi množi?ni mediji, saj so uporabljeni za dosego množi?nega ob?instva. Predstavljajo jih tisk, radio in televizija. Skupno jim je, da uporabniku ne omogo?ajo aktivnega poseganja v dogajanje, uporabniki so pasivni sprejemniki vsebin, ki jim jih mediji ponujajo. Ve?ina tradicionalnih medijev uporablja le omejeno število gradnikov.
Tiskane medije predstavljajo ?asopisi, revije in druge periodi?ne izdaje. Za njih je zna?ilno, da prinašajo ve?je koli?ine besedila, ki so lahko obogatena s slikami. Uporabnik na vsebino tiskanih medijev nima nobenega vpliva. Bralec besedilo bere linearno.
Preko radijskih valov se prenaša zvok – glasba in govor. Uporabnik je, tako kot pri tisku, pasivni sprejemnik informacij, na prejemanje informacij nima nobenega vpliva. ?e neko informacijo presliši, je zanj izgubljena.
Televizija omogo?a prenos slike in zvoka na daljavo (Wikipedija). Gledalec televizije je še vedno pasiven sprejemnik vsebine. Od radia se razlikuje po tem, da omogo?a poleg zvoka isto?asen prenos slike.
Danes vlogo klasi?ne televizije prevzema internet in interaktivna televizija, ki uporabniku omogo?a ve?jo aktivnost – gledalec lahko aktivno posega v samo dogajanje na televiziji.
1.2 MULTIMEDIJI
Multimediji se od klasi?nih mo?no razlikujejo. Po eni strani posamezniku omogo?ajo aktivno poseganje v dogajanje, po drugi strani pa omogo?ajo so?asno predvajanje besedila, slike, zvoka, videa in animacije na enem samem predvajalniku.
Multimedija posega na vsa podro?ja našega življenja: poslovni svet, izobraževalne vsebine, navodila za vsakodnevne dejavnosti, predstavitve na javnih mestih, osebne predstavitve, interaktivne igre, simulacije. Multimedijski izdelek je predstavljen na internetu, DVD-ju ali na ra?unalniškem disku (Cvikl, 2006).
1.2.1 UPORABA ELEMENTOV MULTIMEDIJE
Besedilo je še vedno najbolj razširjen na?in za posredovanje informacij in je osnovni element menijev, navigacijskih sistemov in vsebine. Slabost besedila je, da uporabniki ne želimo na zaslonu brati dolgih besedil, zato ga je dobro kombinirati z drugimi elementi. Tako v polnosti izkoristimo vse prednosti, ki nam jih ponuja multimedija (Zupan, 2011). Besedila na spletu nimajo enosmerne zgradbe, kot klasi?na besedila, pa? pa jih lahko beremo v plasteh ali krožno (Michelizza, 2012).
Grafika je nepogrešljiv element vsake multimedijske predstavitve. Razlikujemo bitno in vektorsko grafiko. Bitno ustvarimo s fotoaparatom, kamero ali skenerjem in jo prenesemo v digitalno obliko, vektorsko pa ustvarimo s pomo?jo ra?unalnika. V multimediji uporabimo bitno grafiko za lepšo vizualno podobo, vektorsko pa uporabljamo za menije in gumbe (Zupan, 2011).
Tudi zvok je pomembna sestavina kvalitetne multimedijske predstavitve. Z njim dosežemo dramati?nost in dinami?nost posredovanja informacije. Uporabljamo preproste zvo?ne u?inke, glasbo ali govor. Pri uporabi zvoka v multimedijskih predstavitvah je potrebno biti zelo previden (Zupan, 2011).
Animacija je iluzija gibanja, ki se ustvari v naših možganih, kadar se stati?ne slike predvajajo zaporedno pri zadostni hitrosti (24 slik na sekundo). Z animacijo lahko v multimedijski predstavitvi prikažemo nek pojav (Zupan, 2011). Razlikujemo dvodimenzionalno in tridimenzionalno animacijo, ki jo ustvarimo z ustrezno programsko opremo.
Video razširi in izboljša podobo multimedijske predstavitve in ima podobno funkcijo kot animacija, le da ga zajemamo s kamero (Zupan, 2011).
V tradicionalnih medijih ne zasledimo interaktivnosti, ki se je pojavila z multimedijo. Njena prednost je, da uporabniku omogo?a preskoke med vsebinami, kar mu daje ob?utek, da sam vpliva na dogajanje. Interaktivnost je ena najpomembnejših lastnosti multimedijev in dejavnik, ki mu daje dodatno vrednost.
Posebnost današnjega ?asa je, da multimedijska gradiva lahko ustvarja vsakdo, ki ima ra?unalnik, kamero ali celo samo mobilni telefon. Ustvarjanje in širjenje multimedijskih gradiv na spletu je postalo med mlajšimi uporabniki zelo priljubljeno. Mladostniki pa niso le ustvarjalci multimedijskih gradiv, ampak pogosto na svoje naprave pretakajo multimedijske vsebine drugih.
2 MEDIJSKA PISMENOST
Sodobni ?as je medijski ?as. Mediji v življenju mladostnikov igrajo pomembno vlogo, kajti z mediji preživijo veliko ve? ?asa kot s katero koli institucijo, vklju?no s šolo (Buckingham 2012). Še nikoli v zgodovini mladostniki niso imeli na razpolago toliko informacij in zabave, ki jo ponuja predvsem sodobna tehnologija. Raziskave (Erjavec 2009; Buckingham 2012; Potter 20013) ugotavljajo, da ve?ini mladostnikov internet pomeni glavni vir informacij, ki jih sprejemajo nekriti?no. Sodobni ?as prinaša zasi?enost z razli?nimi medijskimi sporo?ili. Ljudje smo izpostavljeni množici informacij, ki jih prinašajo razli?ni mediji, predvsem elektronski, zato je medijska pismenost nujna kompetenca za otroke, mladostnike in odrasle. Medijska pismenost je kompetenca, ki pomaga razumeti medijsko produkcijo, konstrukcijo realnosti, sporo?ila ter selekcionirati informacije in izluš?iti bistvo (Hobbs 2010). Medijska pismenost, ki pomeni dostop, analiza, ocena in ustvarjanje sporo?il v razli?nih medijih (Erjavec 2009), omogo?a, da mladostniki prepoznajo medijsko manipulacijo in znajo konstruktivno uporabljati medijske vsebine (Kellner 2007). Zaradi porasta razli?ne nove tehnologije je nujno, da so mladostniki in odrasli digitalno pismeni, zato medijska pismenost poleg kriti?nega razumevanja medijev vklju?uje tudi znanje o digitalni pismenosti, ki je vklju?ena v medijsko produkcijo. Mladostniki so v ve?ini dobro digitalno pismeni, kar pogosto zamenjujejo za medijsko pismenost, vendar to ni enako. Digitalna pismenost omogo?a spretno rokovanje s sodobno tehnologijo, medtem ko medijska pismenost omogo?a ve?, in sicer kriti?no porabo in kreativno produkcijo. Mladostniki niso samo prejemniki sporo?il, ampak tudi ustvarjalci medijskih sporo?il, ?esar se v?asih ne zavedajo prav dobro. Medijska sporo?ila razširjajo in ustvarjajo na Facebooku, YouTubu, pišejo bloge, objavljajo fotografije, se pogovarjajo. To po?nejo na mobilnih telefonih, ra?unalnikih ali tablicah.
2.1 Medijsko sporo?ilo
Mediji imajo informacijsko, interpretacijsko, socializacijsko in zabavno funkcijo. Medijska sporo?ila se razlikujejo glede na vsebino, namen, ustvarjalca, naslovnika, razlikujejo se tudi glede na to, ali je medijsko sporo?ilo tiskano, spletno, govorjeno ali kombinacija, razlikujejo se pa tudi glede na medij, ki to sporo?ilo prinaša. Ustvarjalci morajo zato slediti nekaterim pravilom oziroma priporo?ilom, ki omogo?ajo ustvariti korektno in privla?no vsebino. Medijska sporo?ila prejemniki dobivajo preko tradicionalnih medijev in multimedijev, ki združujejo besedilo, zvok in sliko ter hkrati vklju?ujejo tudi uporabnika, tudi tako da pretakajo multimedijske vsebine na svoje elektronske naprave. To omogo?a in odpira možnosti globalnega sporazumevanja in delovanja, hkrati pa pove?uje tveganje manipulacije, zato se mora mladostnik v procesu medijskega opismenjevanja nau?iti analizirati sporo?ila množi?nih medijev, jih kriti?no ocenjevati, oblikovati medijska sporo?ila in medije zavestno in ustvarjalno uporabljati (Erjavec 1999).
3 AVTORSKO PRAVO – RAVNOTEŽJE MED LASTNINSKO PRAVICO IN DOSTOPOM DO VSEBIN
Multimedijske vsebine so s pojavom digitalne tehnologije postale dostopne tako reko? vsakemu. Digitalizacija in možnost širjenja vsebin po spletu je s sabo prinesla veliko izzivov na podro?ju varstva lastnine oziroma avtorskih pravic. Razmah digitalne tehnologije je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprožil potrebo po preurejanju avtorske zakonodaje.
Možnost hitrega širjenja in uporabe vsebin torej isto?asno omogo?a tudi kopiranje in spreminjanje le-teh. Po drugi strani pa tehnologija omogo?a boljši nadzor nad širjenjem in uporabo medijskih vsebin.
Kako najti ravnotežje med lastninskimi pravicami nad multimedijskimi vsebinami na eni strani in prostim dostopom ter uporabo teh vsebin na drugi strani?
Ustvarjalne dosežke je potrebno zavarovati in primerno nagraditi ter tako stimulirati ljudi k nadaljnjemu ustvarjanju. To je urejeno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: ZASP). Po ZASP je avtor »tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na obi?ajen na?in naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno« (http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007016.pdf# !/u2007016-pdf).
3.1 AVTORSKA PRAVICA KOT MORALNA IN MATERIALNA PRAVICA
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost (recimo registracija), da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Avtor ima izklju?no pravico do prve objave, priznanja avtorstva in spoštovanja dela. Avtor ima pravico dolo?iti, s kakšno oznako naj se navede njegovo avtorstvo, pravico, da se upre posegu v njegovo delo. Gre za moralno avtorsko pravico.
Ravno tako pa je potrebno zaš?ititi tudi premoženjske interese avtorja. Govorimo o materialni avtorski pravici, ki avtorju omogo?a, da dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela.
Avtorsko delo je namre? mogo?e izkoriš?ati v materialni obliki (distribuiranje, dajanje v najem), nematerialni obliki (javno izvajanje, javno prenašanje, javno prikazovanje) in v spremenjeni obliki (predelava, priredba).
»Avtorska pravica traja za ?asa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti. Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je Urad RS za intelektualno lastnino pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo« (http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opred elitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/).
3.2 SORODNE PRAVICE
Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz (http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opredelitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/).
3.3 VAROVANJE AVTORSKIH PRAVIC NA INTERNETU
Internet ogroža vse avtorske izdelke, ki se dajo pretvoriti v digitalno obliko.
»S tehnološkim razvojem se pove?uje tudi obseg varovanja ustvarjal?evih del. Koncept varovane ustvarjalnosti se prilagaja novim možnostim izkoriš?anja del, in sicer praviloma v prid avtorjem oziroma pravilneje imetnikom avtorskih pravic« (Bogataj Jan?i?, 2008, 15).
V pomo? avtorski pravici delujejo avtorskopravne pogodbe. Na spletu delujejo kot elektronske pogodbe in tehni?ni ukrepi v prid zaš?iti avtorskih pravic.
Imetniki avtorskih pravic morajo imeti možnost sprožiti tožbo za povrnitev škode in uveljavljati prepoved ter zaplembo.
Sankcije za nelegalno uporabo so podrobneje definirane v Kazenskem zakoniku RS in v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Kazenski zakonik dolo?a kazni za nelegalno izkoriš?anje ra?unalniških programov. ZASP med drugim dolo?a kazen za nelegalno uporabo avtorsko zaš?itenih del in pooblaš?a tržno inšpekcijo za nadzor nad legalno uporabo (Bogataj Jan?i?, 2008).
4 RAZISKAVA
4.1 METODOLOGIJA
Glede na to, da so bili po podatkih za prvo ?etrtletje 2012 redni uporabniki interneta ve?inoma mlajše osebe; med osebami, starimi 10–24 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 96 % (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5037), smo z raziskavo med mladostniki želeli izvedeti, katere vrste medijev uporabljajo in katere vsebine v medijih jih najbolj zanimajo. Želeli smo tudi izvedeti, v kolikšni meri mladostniki zaupajo medijem in ?e znajo presoditi kredibilnost medijev in informacij. Predvidevamo, da se na šolah posve?a veliko pozornosti osveš?anju o medijski pismenosti. Zato nas je zanimalo tudi, kako znajo mladostniki to znanje povezati z vsebinami, do katerih dostopajo na spletu. Želeli smo tudi izvedeti, kako poznajo podro?je zaš?ite avtorskih pravic.
Spletno anketiranje smo izvedli decembra 2014, uporabili smo orodje Google Forms. Spletni anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa.
Z anketo smo zajeli 120 mladostnikov, starih od 15 do 24 let. Sodelovalo je 32,5 % mladostnikov in 67,5 % mladostnic. Vzorec so predstavljali dijaki in študenti Ekonomske šole Novo mesto. 64,2 % je bilo dijakov, ostali pa so bili študenti višješolskih programov.
Pri raziskovanju smo izhajali iz naslednjih hipotez:
H 1: Mladostniki najpogosteje posegajo po informacijah s spleta.
H 2: Mladostniki znajo opredeliti pojem medijska pismenost.
H 3: Mladostniki v ve?ini primerov ne posve?ajo dovolj pozornosti avtorskim pravicam.
4.2 RAZPRAVA
Najprej nas je zanimalo, katere medije anketirani najpogosteje uporabljajo.
Tabela 1: Katere medije uporabljaš?
Rezultati so pokazali, da mladostniki najve?krat uporabljajo ra?unalnik, telefon in televizijo. Najmanj uporabljajo tiskane vire in tabli?ne ra?unalnike (tabela 1). Predvidevamo, da mladostniki tabli?nih ra?unalnikov ne uporabljajo v ve?ji meri, ker jih nimajo. Rezultati kažejo na to, da se tradicionalni mediji umikajo multimedijem.
Graf 1: Katerega od naštetih medijev uporabljaš najpogosteje?
Ugotovili smo, da mladi v najve?ji meri dostopajo do razli?nih multimedijskih vsebin preko telefona (55,5 %). Še vedno veliko mladostnikov uporablja ra?unalnik (34,5 %), ostale medije pa v zelo redkih primerih (graf 1). Vse vsebine, ki bi jih lahko prebrali v tiskanih virih ali poslušali na radiu, lahko najdejo na razli?nih multimedijskih novi?arskih spletnih mestih. Enako velja za poslušanje glasbe; mladostniki je ne poslušajo ve? na radiu, ampak na spletu. Prednost spletnih mest, kjer dostopajo do glasbe, je v tem, da si sami oblikujejo seznam predvajanja, na radiu pa na to nimajo vpliva.
Graf 2: Koliko ?asa na dan v povpre?ju uporabljaš internet?
Podatek o tem, koliko ?asa mladostniki preživijo na internetu, je presenetljiv, saj smo ugotovili, da jih dobra polovica (54,6 %) preživi na internetu ve? kot tri ure na dan, 37 % jih preživi eno do tri ure in 8,4 % do ene ure (graf 2).
V ?asu, ki ga preživijo na internetu, v najve?ji meri uporabljajo družbena omrežja, poslušajo glasbo in gledajo filme. Pri?akovali smo, da bo odstotek mladostnikov, ki igrajo igrice, višji, vendar so rezultati pokazali, da na tak na?in izrablja svoj ?as le majhen delež mladostnikov. Skrbi nas, da ne uporabljajo v ve?ji meri interneta za šolske potrebe. V vprašalniku nismo preverjali, kako uporabljajo npr. družbena omrežja. Po naših izkušnjah si mladostniki preko družbenih omrežij (Facebook) izmenjujejo tudi zapiske, izpiske in delijo druge informacije, povezane s šolo.
Anketiranci so morali napisati zadnjo novico, ki so se je spomnili. Vse novice smo združili v štiri kategorije: rumena novica, gospodarska in politi?na novica, vreme in šport. Združevanje je bilo oteženo, saj bi neko novico lahko vklju?ili v ve? kategorij.
Ugotovili smo, da prednja?ijo rumene novice (tu so navajali predvsem aktualne dnevne dogodke). Veliko manjši delež je tistih, ki so se spomnili gospodarske novice ali dnevnega politi?nega dogajanja (novice z gospodarskega, notranjepoliti?nega ali zunanjepoliti?nega podro?ja), vremena in športa. Desetina se ni spomnila nobene novice.
Vprašanje odprtega tipa je od anketirancev zahtevalo opredelitev medijsko pismene osebe. Skoraj 50 % anketiranih ni odgovorilo na vprašanje, ali pa ne ve, kaj je to medijska pismenost. 19 % anketiranih meni, da je ?lovek medijsko pismen takrat, kadar zna uporabljati medije, predvsem internet. Na drugem mestu po odgovorih je opredelitev, da zna oseba brati novice in je do njih kriti?na, vendar se pri tem odgovoru pogosto pojavlja tudi opredelitev, da zna ?lovek samo brati in pisati. Samo en anketiranec je v celoti opredelil medijsko pismeno osebo, kot tisto, ki razume, ocenjuje in ustvarja medijske vsebine. Odgovori torej pokažejo, da anketirani v ve?ini ne znajo opredeliti medijske pismenosti in da pojem pogosto zamenjujejo z digitalno pismenostjo.
Anketiranci so prosto odgovarjali na vprašanje o verodostojnosti informacij v medijih. Njihove odgovore smo združili v ve? razredov. Ugotovili smo, da je nezaupanja v informacije, ki nas dosežejo preko medijev, med mladostniki veliko. Dobra tretjina vprašanih sploh ni odgovorila na vprašanje. Pri tem ne vemo, ali o tem ne razmišljajo ali se ne morejo odlo?iti. ?etrtina vseh vprašanih pravi, da ne morejo vedeti, ali so informacije zanesljive. Dobra petina meni, da je potrebno verodostojnost informacij preveriti na razli?nih mestih. Ve? kot deset odstotkov mladostnikov meni, da je pomembno, iz katerega vira dobiš informacije, saj pravijo, da dolo?enim stranem preprosto zaupajo. Nepomembno majhen delež mladostnikov ne zaupa nobenim informacijam in pravijo, da niso verodostojne.
Ko so mladostniki na štiristopenjski lestvici ozna?evali, koliko zaupajo medijem, jih je velika ve?ina (90 %) izbrala srednji vrednosti, kar kaže na ve?je zaupanje v medijske informacije kot pri predhodnem vprašanju.
Graf 3: S kom se pogovarjaš o medijskih sporo?ilih?
Mladostniki se med seboj veliko pogovarjajo o medijskih sporo?ilih. Ugotovili smo, da se 88 % mladostnikov pogovarja o novicah s prijatelji, 78 % se jih pogovarja s starši in le 32 % z u?itelji (graf 3). Ker se u?itelji pojavljamo tudi v vlogi vzgojiteljev, bi morali temu podro?ju posve?ati ve? pozornosti.
Graf 4: Vsebine, ki jih mladostniki ustvarjajo na internetu.
Pri?akovan odgovor je bil, da ve?ina, 83 % mladostnikov, objavlja vsebine na družbenih omrežjih. 36 % mladih deli vsebine z interneta z drugimi uporabniki, le dobra petina (27 %) pa jih objavlja vsebine na YouTubu. V manjši meri objavljajo šolske izdelke (22 %). 8 % jih piše blog, 6 % pa druge vsebine (graf 4). Prepri?ani smo, da šolske izdelke pogosteje pretakajo z internetnih mest in uporabljajo, ?eprav jih redkeje objavljajo.
Graf 5: Ali vsebine javno objavljaš na spletnih kanalih?
Ve? kot dve tretjini mladostnikov vsaj ob?asno (34 %) oziroma redko (39 %) objavlja svoje vsebine javno na spletnih kanalih. 13 % jih na spletu ne objavlja ni?, 7 % je takih, ki vedno objavljajo, in ravno toliko le zasebno (graf 5).
Vprašanje o avtorskih pravicah je bilo odprtega tipa, tako da so anketiranci pokazali svoje poznavanje pojma. Kar 54 % anketirancev je natan?no pojasnilo, kaj so avtorske pravice, 31 % jih približno pozna ta pojem. 20 % anketirancev pa na vprašanje ni odgovorilo. Predvidevamo, da le-ti ne poznajo tega pojma (kljub temu da naslednje vprašanje kaže na to, da so bili o avtorskih pravicah pou?eni).
Graf 6: Kje si se pou?il o avtorskih pravicah?
Anketiranci so lahko izbrali ve? odgovorov. Ve?ina se je o zaš?iti avtorskih pravic pou?ila doma (42 %), v šoli (51 %) in/ali v medijih (40 %) ter preko prijateljev in znancev (24 %). 2 % anketiranih pojma ne pozna in ravno toliko se jih je pou?ilo iz drugih virov (graf 6). Sklepamo lahko, da je potrebno na osveš?anju ljudi o tej tematiki še veliko narediti.
Skoraj dve tretjini vprašanih se zaveda, da kršijo avtorske pravice. To dokazuje, da poznajo ta pojav, vendar je osveš?enost premajhna. V naslednjih odgovorih se vidi, da se ne zavedajo vedno, da kršijo avtorske pravice. Tako jih 87 % pretaka filme iz spletnih portalov, kjer so te vsebine brez soglasja avtorjev. To je 23 % ve?, kot jih je ocenilo, da kršijo avtorske pravice.
Še za odstotno to?ko ve? (88 %) je tistih, ki brez dovoljenja pretakajo glasbo na svoje naprave in s tem kršijo avtorsko pravo. Nekateri glasbo poslušajo na portalu YouTube, mnogi pa jo zaradi ve? razlogov pretvorijo v zvo?ne datoteke in prenesejo na svoje naprave. Eden od razlogov je, da je pri uporabi YouTuba potreben prenos podatkov, saj se glasba predvaja le ob vzpostavitvi povezave z internetom.
Drugi razlog je, da glasbe na YouTubu ne moreš poslušati v ozadju, kar pomeni, da mora biti ekran aktiven, kar povzro?i veliko porabo energije. Zato si mladostniki glasbo pretvorijo v mp3 datoteke in si s tem omogo?ijo poslušanje glasbe v ozadju in brez internetne povezave.
Kako zelo je razširjeno nelegalno uporabljanje tujih fotografij na spletu, kaže podatek, da le 18 % mladostnikov navede vir fotografije, ki jo preto?i s spleta in uporabi tudi v javne namene: npr. v predstavitvah, seminarskih nalogah ... Predvsem v šoli bi lahko naredili ve? za osveš?anje mladostnikov o uporabi fotografij v javne namene.
Odgovori anketiranih o navajanju virov kažejo, da se z osveš?anjem lahko doseže premike. 40 % mladostnikov je pri navajanju pisnih virov doslednih. To je prav gotovo posledica sistemati?nega navajanja na to pri pisanju referatov, seminarskih, projektnih, diplomskih in drugih nalog. Glede na to, da jih 60 % tega še vedno ne po?ne, je potrebno še ogromno osveš?anja.
V raziskavi se nismo lotile vprašanja o uporabi tuje glasbe v multimedijskih izdelkih. Pod temi izdelki imamo v mislih filme in predstavitve, ki jih mladostniki pogosto pripravljajo za šolske potrebe ali jih delijo na razli?nih spletnih mestih. V teh izdelkih pogosto nelegalno uporabijo avtorsko glasbo. Spletni portal YouTube tovrstno uporabo prepre?uje tako, da umakne glasbo, ki krši avtorske pravice in v video vstavi glasbo, ki je prenesena s spletnih mest z brezpla?no glasbo.
5 SKLEPNE UGOTOVITVE
Raziskava je pokazala, da mladostniki od medijev najpogosteje uporabljajo ra?unalnik, telefon in televizijo. Najve? ?asa pa namenijo multimedijskim novi?arskim spletnim portalom. Ugotovitev potrjuje prvo hipotezo, ki pravi, da mladostniki najpogosteje posegajo po informacijah s spleta, kajti vsebine, ki bi jih lahko prebrali v tiskanih virih, raje poiš?ejo na spletnih straneh. Enako velja za poslušanje glasbe in gledanje filmov. Raziskava je pokazala tudi, da jih ve?ina preživi na internetu ve? kot tri ure na dan, v najve?ji meri pa uporabljajo družbena omrežja.
Glede na tako široko porabo spletnih vsebin in ponudbo medijskih sporo?il smo v raziskavi preverjali naslednjo hipotezo, in sicer da mladostniki znajo opredeliti medijsko pismenost. Domnevali smo, da vedo, kdaj je oseba medijsko pismena, vendar je raziskava pokazala, da ve? kot 50 % mladostnikov tega ni znala opredeliti, ostali pa so v ve?ini primerov medijsko pismenost zamenjali za digitalno pismenost. Hipoteza ni bila potrjena.
Anketirance smo spraševali tudi o zaupanju medijskim novicam. Tu se je pokazalo, da mladostniki v ve?ini primerov preverjajo verodostojnost informacij, hkrati pa ve?ina odgovarja, da medijem zaupa. Poleg tega je ve?ina navajala spremljanje rumenih novic, kar pomeni, da preverjajo verodostojnost rumenih novic, redki pa so omenjali aktualne gospodarske, družbene in politi?ne informacije in preverjanje verodostojnosti le-teh.
Tretja hipoteza, mladostniki v ve?ini primerov ne posve?ajo dovolj pozornosti avtorskim pravicam, je bila potrjena. Analiza odgovorov je sicer pokazala, da ve?ina anketiranih zna opredeliti pojem zaš?ita avtorskih pravic, vendar tega v vsakdanjem življenju ne upoštevajo, kajti skoraj 90 % mladostnikov pretaka z interneta filme in glasbo, prav tako fotografije.
?e sklenemo, ugotavljamo, da veliko mladostnikov na internetu preživi ve? kot tri ure na dan, najpogosteje za prosto?asne aktivnosti. Dobro poznajo pojem avtorske pravice, vendar jih ne upoštevajo, saj prosto pretakajo vsebine, ki jih zanimajo. Menimo, da je medijska pismenost, ki jo anketirani pogosto zamenjujejo z digitalno pismenostjo, nizka, predvsem v segmentu ocene in analize medijskih sporo?il, kar se kaže tudi v tem, da ve?ina tehnologijo uporablja za zabavo in spremljanje rumenih novic, vendar tak na?in porabe medijskih sporo?il mladostnikov ne vodi na pot družbeno odgovornih ljudi. Rešitev in nadaljnje delo vidimo v medijskem opismenjevanju otrok in mladostnikov.
6 VIRI IN LITERARTURA
Bogataj Jan?i?, M. 2008. Avtorsko pravo v digitalni dobi: problematika zaš?ite avtorskih del s tehnološkimi ukrepi [online]. Dostopno na: file:///D:/Downloads/Avtorsko%20pravo%20v%20digitalni%20dobi.pdf.
[2. 12. 2014].
Buckingham, D. 2012. Media Education: Literacy, learning and contemporary culture. Cambridge: Polity.
Erjavec, K. in Z. Vol?i?. 1999. Medijska pismenost: priro?nik za u?itelje osnovne šole. Ljubljana : DZS.
Erjavec, K. 2009. Vzgoja za medije in koncept medijske pismenosti v informacijski družbi. Sodobna pedagogika 60 (2) [on-line]. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XLF2UTCH [1. 12. 2014].
Hobbs, R. 2010. Digital and Media Literacy : A Plan of Action. Washington: The Aspen Institute [on-line]. Dostopno na: http://www.knightcomm.org/wp-content/uploads/2010/12/Digital_and_ Media_ Literacy_A_ Plan_of_Action.pdf [14. 11. 2014].
Kellner, D. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija izobraževalnega dela za novo tiso?letje. Vzgoja in izobraževanje 38 (4): 12–28.
Michelizza, M. 2012. Splet z jezikovnega in jezikoslovnega vidika. V Histori?ni seminar 10, urednica K. Šter. Ljubljana: ZRC.
Pekušek Cvikl, V. 2006. Multimedijski u?benik kot podpora pouku družbe v 4. razredu osnovne šole: diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. [online]. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=5520.
Pottter, W. J. 2013. Media literacy. Los Angeles: Sage, cop.
Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23. 2. 2007: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (uradno pre?iš?eno besedilo) (ZASP-UPB3) [https://dk.um.si/Dokument.php?id=5520http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007016.pdf#!/u2007016-pdf). [2. 12. 2014].
Urad RS za intelektualne pravice: Avtorska in sorodne pravice [online]. Dostopno na: http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opredelitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/). [2. 12. 2014].
Zupan, D. 2011. Multimedijska predstavitev podjetja graverstvo Zupan: diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. [online]. Dostopno na: http://dkum.ukm.si/Dokument.php?id=20297. |
