|
Povzetek
Razvoj digitalne tehnologije in svetovnega spleta je omogočil, da je komunikacija dobila nove razsežnosti.
Multimedijska tehnologija se pojavlja na različnih področjih družbenega in poslovnega življenja. Namen prispevka je prikazati, kaj je prinesel razvoj digitalne tehnologije in svetovnega spleta na področju gospodarstva. Podjetja so začutila, kako nujna je prisotnost na spletu in kakšno težo ima dobra uporabniška izkušnja. Učinkovita pojavnost na spletu in uspešnost pa je pogojena s kvalitetno multimedijsko predstavitvijo. Multimedijske vsebine so postale nepogrešljiv dejavnik pri tržnem komuniciranju, torej pri oglaševanju izdelkov in storitev. Cilj prispevka je predstaviti poklice s področja multimedije, po katerih se je v današnjem času pojavila potreba in ki mladim nudijo podjetniško izkušnjo ter samozaposlitev.
Abstract
The development of digital technology and the Internet has enabled new dimensions in communication. Multimedia technology has been used in various areas of social and business lives. The purpose of this paper is to show what the development of digital technology and the Internet have brought about in economy. Companies have realised how essential their presence on the web is and what gravity a good user experience has. Effective presence on the web and success are conditioned by a high quality multimedia presentation. Multimedia content is becoming an indispensable factor in marketing communication, namely in advertising of products and services. The aim of this paper is to present professions in the field of multimedia, which are being needed today, and which offer entrepreneurial experience and self-employment to young people.
Ključne besede: multimedijske vsebine, digitalni mediji, poklici prihodnosti, trženje
Keywords: multimedia content, digital media, professions of the future, marketing
1 POMEN IN RAZVOJ MEDIJEV
1.1 MEDIJI
Pojem medij se uporablja na več načinov. Po eni strani je nosilec neke informacije (besedilo, slika, zvok, animacija, video), po drugi strani pa je komunikacijsko sredstvo za shranjevanje in prenos medijskih vsebin (npr. DVD, spominska kartica, disk). Uporablja se tudi kot izraz za tehnologijo, ki jo potrebujemo pri izdelavi medijske vsebine (računalnik, fotoaparat, kamera ...). Poseben pomen pa imajo množični mediji, s katerimi se prenašajo medijske vsebine (radio, televizija, tisk). Za njih uporabljamo tudi izraz klasični mediji.
1.2 MULTIMEDIJI
Multimedija ali večpredstavnost je več kot medij, je kombinacija zvoka, besedila, slike in animacije, ki se predvajajo sočasno s pomočjo računalniške tehnologije in spodbujajo več različnih čutov. Po eni strani je tehnološki pojem, ki pove, kako se predstavlja informacija, po drugi pa vsebinski, ki pove, kaj se predstavlja. Pod pojmom multimedije tako razumemo storitve in aplikacije za prenos in uporabo vsebin, ki vsebujejo kombinacijo besedila, zvoka, slike in animacije.
Multimedija se je široko razmahnila s pojavom multimedijskih računalnikov in računalnikov z zmogljivo strojno opremo, ki omogočajo predvajanje multimedijskih vsebin. Vsebine, ki jih človek sprejema sočasno z različnimi čuti, so bolj zanimive in hitreje zapomnljive. Zelo pomembno je, da pri uporabi multimedije uporabnik lahko posega v dogajanje, ga spreminja ter prilagaja po svojih potrebah in zahtevah.
Multimedija se pojavlja na različnih področjih družbenega in poslovnega življenja: zabava, umetnost, izobraževanje, industrijski inženiring – modeliranje in vizualizacija, medicina – diagnostika, robotska kirurgija, matematika, poslovni sistemi, znanstvene raziskave, spletna produkcija, izobraževanje – interaktivno študijsko gradivo, študij na daljavo, socialna omrežja in storitve ...
Področje multimedije se zelo hitro razvija in pojavljajo se vedno nove oblike komuniciranja. V sodobni informacijski družbi je postala osnova uspešnega poslovanja in učinkovitega posredovanja informacij (http://static.studentski.net/files/st-programi-data/ulj/fe/multimedijske_komunikacije_1_st_predstavitveni_zbornik.pdf).
1.3 RAZVOJ MULTIMEDIJEV
Bliskovit tehnološki napredek je povzročil revolucijo na področju medijev, saj je medijsko tehnologijo približal oziroma naredil dostopno najširši skupini uporabnikov. Digitalna tehnologija in dostopnost svetovnega spleta sta spremenila način produkcije, distribucije in konzumiranja (medijskih) vsebin.
Spremenil se je tudi način pridobivanja in širjenja informacij ter vsebin, saj komunikacija ne poteka več enosmerno (eden v smeri množice), temveč veliko bolj demokratično in dvosmerno (vsi komunicirajo z vsemi).
Direktorat za medije je objavil raziskavo, iz katere je razvidno, da bo svetovni splet postal prevladujoča komunikacijska platforma in da bo delež oglaševalskega kolača, ki je v tem trenutku na voljo drugim medijskim platformam, migriral na splet. V Sloveniji je delež oglaševanja na spletu relativno skromen, saj znaša le okoli štiri odstotke, vendar pa iz leta v leto narašča. Posebno vlogo pri tem imajo socialni mediji, saj omogočajo sofisticiran, po meri uporabnika oblikovan način za interakcijo s potrošniki. Celo televizija nove generacije (pametna televizija, povezana televizija, hibridna televizija) je uspela integrirati internetne in spletne (Web 2.0) funkcije v svoj okvir delovanja (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf).
Tabela 1: Dinamika vpisov v razvid medijev v obdobju od leta 2007 do 2013
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
Razvidno je, da število vpisov medijev v razvid iz leta v leto raste. Opazna je različna dinamika vpisa med zvrstmi, to je med radijskimi programi, kjer se število v zadnjih petih letih skoraj ni spremenilo, in tiskanimi mediji ter elektronskimi publikacijami, kjer se število vpisanih medijev konstantno povečuje.
1.4 RAZVOJ SPLETNIH MEDIJEV
Število novo vpisanih spletnih medijev oziroma elektronskih publikacij, kakor jih opredeljuje Zakon o medijih, v razvid medijev zadnja leta najbolj narašča. Zakon o medijih (https://zakonodaja.com/zakon/zmed/1-oddelek-racunalniske-medijske-komunikacije) jih definira kot medije, s katerimi fizične ali pravne osebe razširjajo programske vsebine prek računalniških povezav, tako da so dostopne širši javnosti, ne glede na njihov obseg. Vendar pa je takšna zakonska definicija, kot tudi celotno področje urejanja elektronskih publikacij glede na sodobne tehnološke pridobitve in izjemno hiter razvoj, že zastarela.
Tabela 2: Pregled števila spletnih medijev
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
Iz zgornje tabele je razvidno, da število spletnih medijev iz leta v leto strmo narašča. Tako je bilo leta 2007 v razvid medijev vpisanih 163 elektronskih publikacij, leta 2013 pa že 412.
2 OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE V SPLETNIH MEDIJIH
2.1 PRIHODKI OD TRŽENJA
Bruto prihodki od oglaševanja v RS so v obdobju 2008–2013 stalno naraščali.
Pri tem se je najbolj povečal obseg bruto prihodkov od oglaševanja v televizijskih programih, in sicer iz 285.217.479 EUR v letu 2008 na 554.756.300 EUR v letu 2013 oziroma za kar 269.538.821 EUR. Prav tako se je v zajetem obdobju opazno povečal obseg bruto prihodkov od oglaševanja na spletu, in sicer za 9.660.568 EUR.
Tabela 3: Pregled bruto prihodkov od oglaševanja v Sloveniji v obdobju 2008–2013
Vir: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf
2.2 POMEN RAZVOJA SPLETA NA PODROČJU PRODAJE IN TRŽENJA
Ljudje na spletu iščemo podatke, se povezujemo, komuniciramo, nakupujemo. Tem tehnološkim in družbenim trendom sledijo tudi podjetja. Področji, na kateri je vplival razmah interneta, sta tudi trženje in prodaja kot ključni funkciji za obstoj podjetja. Brez trženja ima podjetje veliko manj možnosti, da doseže ciljno občinstvo in s tem načrtovani dobiček. Targetiranje ciljne publike pa je veliko bolj ciljno naravnano ravno po zaslugi spleta.
Razvoju širokopasovnega interneta je sledil tudi razvoj spletne prodaje. V letu 2012 so slovenska podjetja ustvarila s spletno prodajo 3,9 % celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). Tista podjetja, ki so se v letu 2012 ukvarjala s spletno prodajo, pa so s tako obliko prodaje ustvarila 9,0 % celotne vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). 15 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo končnim potrošnikom, 85 % pa s spletno prodajo drugim podjetjem in državnim organizacijam. Skoraj vsa podjetja s spletno prodajo (97 %) so naročila prek spletnih strani prejemala iz Slovenije, 43 % teh podjetij je naročila prejemalo tudi iz drugih držav članic EU, 31 % teh podjetij pa tudi iz drugih držav. (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5859). Ta podatek je pomemben, ker spletno trgovanje omogoča tudi večjo vključenost slovenskih podjetij v zunanjo trgovino.
Vse večji dejavnik pri realizaciji prodaje je torej pojavnost podjetja na spletu. Sem sodi grafično dodelana spletna stran kot osnovna točka tržnih aktivnosti, oblikovno učinkovite e-poštne akcije, strateško upravljanje socialnih omrežij, video produkcija za YouTube tržni kanal in še kaj.
2.3 STRATEGIJE SPLETNEGA TRŽENJA
Oglaševalska agencija E-media, d. o. o., in podjetje za digitalni marketing Poesis, d. o. o., navajata nekaj ključnih strategij spletnega trženja, ki so nujne za izboljšanje e-poslovanja slovenskih podjetij (http://www.agencija-emedia.si/marketing-in-donosne-tehnike-spletnega-trzenja-za-izboljsanje-e-poslovanja/), predvsem pa so poceni:
- E-poštni marketing pomeni direktno posredovanje reklamnih sporočil skupini ljudi, ki uporablja spletno pošto. Gre za kampanje, ki jih urejamo s spletnimi orodji za oblikovanje oglaševalskih akcij. Ključno pa je, da lahko spremljamo uspešnost oglaševanja.
- Socialna omrežja: če se podjetje pravilno loti trženja preko Facebooka (ki je trenutno najbolj razširjeno socialno omrežje), če torej ustvari privlačno stran, lahko doseže ogromen krog potrošnikov.
Družbene medije uporablja za komuniciranje (povezovanje, ustvarjanje ali izmenjava informacij prek interneta s strankami, partnerji ali med zaposlenimi v podjetju) 37 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi osebami; med malimi podjetji je takih več kot tretjina (35 %), med srednje velikimi 42 % in med velikimi podjetji 65 % (velika podjetja jih uporabljajo v največjem obsegu). Od družbenih medijev uporabljajo podjetja v največjem obsegu družbena omrežja. Uporabniški profil na družbenih omrežjih (npr. Faceboook, LinkedIn, Google+ itd.) ima 34 % podjetij (okoli 2260 podjetij). 13 % podjetij (okoli 900 podjetij) ima uporabniški profil na spletnih straneh, ki omogočajo objavo, delitev multimedijskih vsebin – slik, videoposnetkov (npr. YouTube, Flickr, Picasa, SlideShare itd. (http://www.stat.si/novica_ prikazi.aspx?id=5799).
- Trženje preko člankov: podjetje lahko učinkovito promovira svoje proizvode in storitve preko objav na spletu. Članki so tako odličen način za povečevanje obiska na spletni strani, poleg tega pa pomagajo tudi pri visokem prikazovanju v iskalnikih pod določenimi ključnimi besedami.
- YouTube tržni kanal je od 18. 3. 2014 prisoten na slovenskem območju (domena YouTube.si) in ga stroka označuje kot »nov TV«, torej kot največji potencial za globalno trženje za slovenska podjetja. Preko tega kanala je oglaševanje z uporabo viralnih video posnetkov zelo učinkovito, ima velik doseg, omogoča targetiranje ciljne publike in, kar je zelo pomembno, je sorazmerno poceni. Gre za multimedijske izdelke, za produkcijo katerih ni potrebna draga studijska oprema.
To je le nekaj načinov trženja preko spleta, ki jih podjetja ne bi smela izpustiti pri svojih tržnih akcijah. Zagotavljajo večjo obiskanost spletne strani, več povpraševanja in posledično uspešnejše poslovanje.
2.4 DOBRA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA
V zadnjih letih se podjetja vedno bolj zavedajo, kako pomembna je dobra uporabniška izkušnja za uspeh njihovega izdelka ali storitve. Dobra uporabniška izkušnja odloča, ali bo izdelek, storitev na trgu uspela ali propadla. Ljudje se odločajo za nakup izdelka ali storitve na podlagi tega, kaj le-ta prinaša v njihovo življenje in kako lahko izboljša kvaliteto življenja – potrošniki kupujejo izkušnjo, doživljaj, ki ga nudi izdelek ali storitev.
Pri oblikovanju multimedijskih vsebin je zato pomembno usklajevati tako zahteve marketinga in blagovne znamke kot vizualne identitete, oblikovanja in uporabnosti.
Uporabniška izkušnja (User Experience – UX) je veda, ki poskuša usklajevati ta področja z določanjem smernic za kakovostno oblikovanje spletnih strani in multimedijskih vsebin. Izhaja iz načela, da morajo biti spletna mesta učinkovita in enostavna za uporabo.
Merilo uporabniške izkušnje je uporabnost na različnih področjih (npr.: uporabnost z vidika funkcionalnosti, oblikovanja, tehnologije). Vsa področja skupaj tvorijo dobro uporabniško izkušnjo in predstavljajo najpomembnejši del ustvarjanja spletnih strani in aplikacij.
Ob pričetku razvoja interneta se uporabnikom ni posvečalo pretirane pozornosti, danes pa so v središču pozornosti. V procesu izdelovanja spletnih strani in multimedijskih vsebin je potrebno posvečati pozornost uporabnosti, uporabniški izkušnji in informacijski arhitekturi. Rezultat procesa pa naj bi bil kakovosten izdelek, ki nudi dobro uporabniško izkušnjo (http://uxdesign.com/ux-defined).
3 TRŽNE PRILOŽNOSTI NA PODROČJU MULTIMEDIJE
Tržne priložnosti na področju multimedije so številne. Omejili se bova le na tri področja, ki se izredno hitro razvijajo.
3.1 IGRIČARSKA INDUSTRIJA
Igrice predstavljajo pomemben del multimedijske produkcije. Poleg tega je igričarska industrija pomembna gonilna sila razvoja strojne in programske multimedijske opreme. To področje je pomembna tržna niša, ki zaposluje veliko število razvijalcev programske opreme. Pri igricah je eden pomembnejših dejavnikov privlačen dizajn in dobra uporabniška izkušnja, kar pomeni, da morajo razvijalci programske opreme tesno sodelovati z oblikovalci. Po zaslužkih in vložkih predstavlja igričarska industrija pomemben del globalne ekonomije, saj poznavalci njeno vrednost ocenjujejo na preko sedemdeset milijard ameriških dolarjev (Kovačič, 2012).
Na igričarskem področju najdemo nešteto možnosti razvoja multimedije in njenega trženja.
3.2 INTERNET STVARI
Zelo pomembno področje razvoja informacijske tehnologije, ki smo mu priča v zadnjem času, je razvoj interneta stvari (Internet of things, IoT) – komuniciranje različnih naprav, ki so povezane v internet, brez sodelovanja človeka.
Organizacija Cisco napoveduje, da naj bi leta 2020 na vsakega Zemljana prišlo povprečno devet v internet povezanih naprav (http://www.cisco.com). Napovedujejo tudi, da bo 75 milijard naprav povezanih v internet in te naprave bodo komunicirale med seboj. In še: 15 % organizacij že uporablja katero od oblik IoT rešitev, 53 % jih to načrtuje v prihodnjih dveh letih, 14 % pa v prihodnjih dveh do petih letih.
To povzroča naraščanje potreb po delovnih mestih tako na področju razvoja pametnih naprav kot tudi na področju razvoja spletnih in mobilnih aplikacij. To pomeni nove možnosti zaposlovanja in samozaposlovanja za razvijalce in oblikovalce multimedijskih vsebin.
3.3 IZOBRAŽEVALNE VSEBINE
Naslednje pomembno področje je razvoj multimedijskih vsebin na področju izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. Obstaja vrsta multimedijskih portalov, ki ponujajo izobraževanje na daljavo. Danes je povsem uresničljivo, da se izobražuješ na Florida State University v ZDA, London South Bank University v Veliki Britaniji, na BYU na Havajih ali kjer koli drugje na svetu.
Nastale so številne spletne skupnosti, ki nudijo tečaje, v katerih se lahko naučiš vse od kuhanja, urejanja vrta, računovodstva, matematike, tujih jezikov, do uporabe računalniških programov in izdelave multimedijskih gradiv.
Naj naštejemo le nekaj takih skupnosti: Curious, Coursera, Canvas, Ted, iTunes U, Udemy, Learnist, MOOCs4U, SlideShare ...
Priložnost za trženje v teh skupnostih je večplastna – vsak uporabnik, ki ima neka znanja, jih lahko trži z izdelavo interaktivnih multimedijskih gradiv, ki jih prodaja preko izobraževalnih skupnosti na globalnem trgu. Uporabniki si lahko z vpisom v posamezne tečaje pridobijo poljubna znanja, ki jim pomagajo pri boljšem opravljanju njihovega delu in pri trženju samih sebe.
Multimedijska gradiva, ki jih najdemo v navedenih spletnih skupnostih, so interaktivna, kar pomeni, da je posameznik pri učenju aktiven, ne le pasiven sprejemnik informacij. Gradiva so prilagojena učenju na daljavo, udeleženci izpolnjujejo naloge, ki jih predavatelji pregledujejo in ocenjujejo. Udeleženci pa so povezani tudi med seboj.
4 NOVI POKLICI, NOVE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA
Vsakodnevno smo torej obkroženi z informacijsko tehnologijo, ki je postala del našega življenja. Na tem področju se je ustvarilo mnogo delovnih mest, ki pred nekaj leti še niso obstajala. In ta proces se še vedno nadaljuje. Družba potrebuje vedno več strokovnjakov na področju računalniških in spletnih komunikacij in storitev (kot so npr. oblikovalci spletnih strani in multimedijskih gradiv, upravljalci družbenih omrežij in spletnih skupnosti ter upravljalci vsebin na spletnih straneh – CMS, vodje spletnih portalov in trgovin). Zaradi hitrega razvoja lahko na področju informacijske tehnologije pričakujemo množico novih poklicev, ki jih danes še ne poznamo.
4.1 MLADI PODJETNIKI NA PODROČJU MULTIMEDIJE
V Sloveniji je po statističnih podatkih stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi v starostni skupini 15–24 let 33,8-odstotna (Statistični urad Slovenije, december 2013). Brezposelnost med mladimi je pereč problem tudi v EU, zato je veliko dejavnosti usmerjenih v zaposlovanje mladih (npr. izmenjave, mobilnosti, usposabljanja mladih, prakse, vajeništva) in novih oblik podjetništva (npr. StartUp). Velik poudarek je tudi na samozaposlovanju.
Na primer: v JV regiji Razvojni center Novo mesto z različnimi dejavnostmi pomaga mladim pri iskanju poslovne priložnosti. Pod njihovim okriljem je Podjetniški inkubator Podbreznik, v katerem je 16 mladih podjetij. Polovica (8) teh podjetij se ukvarja z dejavnostjo, ki je povezana z multimedijo. Ostala podjetja se vsaj posredno dotikajo medijskega področja. Pri trženju svojih storitev in izdelkov pa potrebujejo tudi spletno oglaševanje (npr. objavljanje viralnih video reklam).
Prihodnost mladih je v samozaposlovanju. Velike možnosti se mladim ponujajo v StartUp združenjih. Tu mladi, poleg zagotovljenih prostorov, dobijo možnost mreženja in pridobivanja znanja od drugih članov.
4.2 POKLICI PRIHODNOSTI
»Raziskave med najbolj perspektivne poklice uvrščajo: inženirje biomedicine, epidemiologe, psihologe, družinske in zakonske terapevte, znanstvenike v medicini, zobozdravnike, ustne higienike, svetovalce za duševno zdravje, organizatorje dogodkov, osebne trenerje, strokovnjake za tržne raziskave in za trženje, oskrbovalce in negovalce na domu, spletne razvijalce, programerje, strokovnjake za informacijsko varnost, sistemske operaterje, skrbnike baz podatkov, CRM strokovnjake, finančne analitike, finančne svetovalce, revizorje in kvalificirane delavce, kot so: proizvodni tehnologi, mehanski inženirji, orodjarji, kuharji, varilci in strugarji, oblikovalci kovin, elektrotehniki in vodovodarji« (Smrekar, 2013).
Na Forbesovi spletni strani najdemo podatek (Smith, 2013), da so spletni razvijalci na 6. mestu med poklici, po katerih je v letih 2010–2013 najbolj naraslo povpraševanje (za 11 %).
Med najbolj iskanimi poklici v državah Evropske unije je trenutno na 8. mestu menedžer enote za prodajo in trženje, ki združuje znanja s področja prodaje in multimedije (Ovsenik, 2014).
5 ZAPOSLITVENE POTREBE PO ZNANJIH S PODROČJA MULTIMEDIJSKE PRODUKCIJE
Številni ustvarjalci multimedije opravljajo različne naloge, saj »v sodobni medijsko produkcijski praksi posameznik vse pogosteje kombinira več kompetenc in opravlja naloge več poklicnih profilov« (Purg, 2008, 95). Pri ustvarjanju multimedijskih vsebin so v ospredju naslednji poklici: spletni oblikovalec, razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin, upravljalec spletnih vsebin, digitalni animator/strokovnjak za 2D-3D animacije.
5.1.1 Spletni oblikovalec
Spletni oblikovalec oblikuje vizualno podobo spletne strani. Ključna odgovornost pri njegovem delu je predstaviti informacije na primeren način. Pri tem mora upoštevati načela pri oblikovanju spletnih strani: konsistentnost, funkcionalnost, dostopnost ... (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
Upoštevati mora tudi zahteve odzivnega dizajna. Vedno več ljudi namreč dostopa do internetnih strani preko mobilnih naprav, pametnih telefonov in tabličnih računalnikov.
5.1.2 Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin
Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin išče najboljše rešitve za prikaz na spletni strani ali v drugem digitalnem mediju. Razvijalec spletnih/multimedijskih vsebin zbira in ustvarja tekstualne in multimedijske vsebine spletne strani ali multimedije (vsebine, ki vključujejo besedilo, grafične elemente, slike, avdiovizualne datoteke) (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
5.1.3 Upravljalec spletnih vsebin
Urednik spletnih vsebin skrbi za upravljanje z vsebinami, oglaševanje, trženje in izpolnjevanje naročil v povezavi s spletno stranjo. Njegovo delo vključuje načrtovanje, pripravo in vodenje multimedijske in videoprodukcije; na operativnih ravneh pa se ukvarja z grafično pripravo, izdelavo spletnih strani in animacij, pripravo DVD aplikacij ter izdelavo video in TV prispevkov.
Poleg tega upravitelj spletnih vsebin sodeluje s strokovnjaki, ki načrtujejo in razvijajo spletno stran. »V nekaterih večjih podjetjih upravitelj spletnih vsebin vodi celotno spletno ekipo in ima pregled nad strateškimi in komunikacijskimi cilji in usmeritvami spletne strani kot izraza in podobe podjetja« (http://www.adameurope.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf, 50).
Pogosto je njegova naloga tudi upravljanje z vsebinami na družbenih omrežjih. Po podatkih iz leta 2013 slovenska podjetja uporabljajo družbene medije za tržne namene, in sicer najpogosteje za razvoj celostne podobe podjetja, za trženje ali lansiranje svojih izdelkov in storitev (30 %). Za komunikacijo s strankami, za pridobivanje ocen, mnenj in za odgovarjanje na sporočena mnenja uporablja družabne medije 17 % podjetij. 9 % podjetij vključuje s pomočjo družbenih medijev svoje stranke v razvoj ali inovacijo nudenih izdelkov ali storitev.
Formalno določeno strategijo za uporabo družbenih medijev, ki vsebuje na primer cilje uporabe, pravila, postopke za uporabo itd., ima 9 % podjetij. Med velikimi podjetji jih ima takšno strategijo skoraj četrtina (24 %), sledijo srednje velika (10 %) in mala podjetja (8 %) (http://www.stat.si/novica_ prikazi.aspx?id=5799).
Podjetja bodo spletne tržne strategije v bodoče še okrepila, saj je na spletu prisotnih vse več uporabnikov. Podatki za Slovenijo so sledeči: 78 % Slovencev, od teh jih kar 73 % redno uporablja YouTube (ne le kot pregledovalnih vsebin, ampak tudi kot iskalnik), to je predvsem populacija v starosti od 16 do 34 let (Geršič, 2014). Več kot 700.000 Slovencev ima svoj profil na Facebooku (http://www.ris.org/db/26/9805/Novice/Spletna_socialna_omrezja/ 0/?preid=1319).
5.1.4 Digitalni animator/strokovnjak za 2D-3D animacije
Izdelovalec 2D in 3D animacij ustvarja računalniške animacije, ki jih podjetja uporabljajo pri tržnem komuniciranju na spletnih straneh. (http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf).
Podjetja bodo v bodoče zaradi okrepljene tržne dejavnosti na spletu potrebovala usposobljene ljudi za oblikovanje kreativnih rešitev na področju spletnega oglaševanja ter administriranje spletne strani in spletne trgovine, bodisi v oglaševalski agenciji bodisi za opravljanje celovite storitve v lastnem podjetju, kar je za Slovenijo zelo pomemben vidik.
6 ZAKLJUČEK
Večina poslovanja se seli na splet, zato je pomen multimedijev vedno večji. V podjetjih se bo povečal delež zaposlenih na področju upravljanja in oblikovanja multimedijskih vsebin. Predvidevamo pa, da bo šlo predvsem za delovanje na globalnem trgu.
Iskana bodo praktična znanja iz interdisciplinarnih področij. Ta so: upravljanje spletnih portalov in vsebin, spletno oglaševanje in spletna komunikacija, oblikovanje aplikacij za pametne naprave, izdelava multimedijskih izdelkov in tiskovin ter oblikovanje celostne grafične podobe.
Pomembne pa so tudi organizacijsko-vodstvene in načrtovalske naloge v projektnem okolju na področju medijske produkcije.
Avtorici predvidevava, da se bodo delovna mesta na področju oblikovanja in upravljanja spletnih in multimedijskih vsebin v prihodnosti diferencirala na še ožje specializirana področja.
Pomen dobre uporabniške izkušnje se bo povečal in podjetja bodo temu področju namenjala vedno več pozornosti.
7 LITERATURA IN VIRI
Cisco. Dostopno na: http://www.cisco.com. [20. 5. 2014].
Emedia. 2013. Donosne tehnike spletnega trženja za izboljšanje e-poslovanja. Dostopno na: http://www.agencija-emedia.si/marketing-in-donosne-tehnike-spletnega-trzenja-za-izboljsanje-e-poslovanja/ [1. 6. 2014]
Evropski kompetenčni profili v poklicih s področja e-vsebin. 2010. Dostopno na: http://www.adam-europe.eu/prj/3791/prj/SI%20European%20Specialist%20Profiles.pdf. [2. 12. 2014].
Geršič, Peter. YouTube kot nova TV. Zapiski s predavanja na GZDBK. [18. 3. 2014]
Kovačič, Aleš. 2012. Polet: Igričarski tajkuni. Delo [online]. Dostopno na: http://www.delo.si/druzba/infoteh/polet-igricarski-tajkuni.html. [3. 12. 2014]
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za medije. Pregled medijske krajine v Sloveniji. 2014. Dostopno na: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf. [20. 5. 2014]
Ovsenik, Ana. 2014. Najbolj iskani poklici v Evropski Uniji. Planet Siol.net. Dostopno na: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/02/najbolj_iskani_poklici_v_evropski_uniji.aspx. [23. 5. 2014]
Purg, Peter. 2008. Uvod v medije: gradivo za 1. letnik [online]. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_244MEDIJSKA_Uvod_Purg.pdf. [14. 6. 2014]
RIS raba interneta v Sloveniji. Dostopno na: http://www.ris.org/db/26/9805/Novice/Spletna_socialna_omrezja/0/?preid=1319. [23. 5. 2014]
Smith, Jacquelin. 2013. The Top Jobs for 2014. Forbes [online]. Dostopno na: http://www.forbes.com/sites/jacquelynsmith/2013/12/12/the-top-jobs-for-2014/. [23. 5. 2014]
Smrekar, Laura. 2013. Kateri poklici mladim prinašajo službe? Finance [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8346341/[hiti-tedna]-Kateri-poklici-mladim-prina%C5%A1ajo-slu%C5%BEbe/rss. [23. 5. 2014]
Statistični urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5799. [9. 6. 2014]
Statistični urad RS. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5859. [9. 6. 2014]
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. 2007. Študij multimedijske komunikacije. Dostopno na: http://static.studentski.net/files/st-programi-data/ulj/fe/multimedijske_komunikacije_1_st_predstavitveni_zbornik.pdf. [1. 12. 2014]
User Experience: UX Design. 2010. Dostopno na: http://uxdesign.com/ux-defined. [13. 6. 2014].
Zakon o medijih. 2006. Zakonodaja.com. Dostopno na: https://zakonodaja.com/zakon/zmed/1-oddelek-racunalniske-medijske-komunikacije. [1. 12. 2014] |
