IZVLE?EK

Vi�je strokovne �ole v Sloveniji so del terciarnega izobra�evanja.

Gre za dvoletni �tudij z 10-tedensko prakso v vsakem �tudijskem letu. Po opravljeni diplomi so �tudenti pripravljeni za vklju?itev na trg dela, kjer so s svojim pridobljenim strokovnim znanjem in kompetencami lahko konkuren?ni in zmo�ni prilagajati se potrebam globalnega gospodarstva, ki potrebuje strokovne kadre, pripravljene na vse�ivljenjsko u?enje. Od njih se ve?inoma pri?akuje tudi dobro znanje tujih jezikov, saj so v dana�njem globalnem svetu podjetja prisiljena iskati poslovne partnerje tudi na tujih trgih, pri ?emer je znanje tujih jezikov nujno potrebno.
V poklicnem vsakdanu komunikacija poteka na razli?nih strokovnih ravneh. Pri tem bodo nujno naleteli tudi na medkulturne razlike in jezikovne ovire, ki jih bo potrebno premagati.

Klju?ne besede: tuji jezik stroke, internet, spletna u?ilnica, medkulturna komunikacija

ABSTRACT

Higher vocational colleges in Slovenia are part of tertiary education. It is a two-year study with a 10-week placement in each academic year. After graduation, students are prepared to enter the labour market, where they can be competitive with their acquired skills and competencies. They are also capable to adapt themselves to the needs of the global economy that requires professional staff prepared for lifelong learning. They are usually expected to have good knowledge of foreign languages, because in today's global world, companies are forced to look for business partners in foreign markets, where foreign language skills are essential. In everyday work life, communication is conducted at various professional levels. In doing so, they will necessarily encounter cultural differences and language barriers, which they will need to overcome.

Key words: languages for specific purposes (LSP), the Internet, e-classroom, cross-cultural communication

1 UVOD

Znanje tujega jezika je v dana�njem globalnem svetu vedno pomembnej�e, predvsem za manj�e narode. V komunikaciji med kulturami prevladuje angle�ki jezik kot �lingua franca�. V Sloveniji je danes na vseh ravneh izobra�evanja postala prvi tuji jezik. Nem�?ina je nekako odrinjena na rob in se v ve?ini pou?uje le �e kot drugi tuji jezik. Na�i �tudenti � poslovni sekretarji in komercialisti � se u?ijo obeh jezikov.

2 SPECIFIKE U?ENJA TUJEGA STROKOVNEGA JEZIKA

Uvedba bolonjske reforme je na vseh ravneh u?enja tujemu jeziku namenila manj�e �tevilo kontaktnih ur, zmanj�al se je tudi nabor tujih jezikov (Djuri? in drugi, 2008). Nadgrajevanje jezikovnega znanja je v veliki meri prepu�?eno posamezniku in njegovi samoiniciativnosti. Poleg bogate bere u?benikov, ki jih ponujajo razli?ne zalo�be, se veliko ljudi, tudi �tudentov, poslu�uje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Mladi so danes vsakodnevno izpostavljeni razli?nim vplivom tujega jezika preko glasbe, filma, svetovnega spleta, uporabe razli?nih aplikacij. Svetovni splet je in bo ostal neiz?rpen in nepogre�ljiv vir informacij.

Pri pou?evanju tujega jezika stroke je v primerjavi s pou?evanjem splo�ne angle�?ine potrebno upo�tevati dolo?ene specifi?nosti. Tudi za u?itelja tujega jezika stroke �e zdale? ni dovolj samo znanje, pridobljeno v ?asu �olanja. Potrebna je velika zavzetost, inovativnost, stalno strokovno spopolnjevanje, tako glede jezika samega kot tudi glede na?inov pou?evanja. V sodobnem multimedijskem svetu frontalna oblika pou?evanja mladih generacij ne zadovoljuje ve?. Pou?evanje mora biti razgibano, inovativno, zanimivo, zato je potrebno, da u?itelj spremlja tudi razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije in vedno nove mo�nosti njene uporabe. U?itelj tujega strokovnega jezika se dostikrat znajde v zadregi tudi glede gradiva, ki ga je na trgu dovolj, u?itelj pa je prepu�?en lastni izbiri. Prilagaja ga potrebam ciljne skupine in stroke. U?benik u?itelju predstavlja neko osnovo, iz katere izhaja, poleg tega pa je potrebno vklju?evati tudi �tudije primerov, projektno in skupinsko delo, simulacije avtenti?nih poslovnih situacij, gradiva, ki so dostopna na spletu, video vsebine, e-u?enje ...

Prvi problem in izziv za vsakega predavatelja na vi�ji strokovni �oli je zelo heterogeno vstopno znanje tujega jezika. Vpisujejo se �tudenti, ki so kon?ali srednjo strokovno �olo ali program 3 + 2, ve?ina jih tudi na maturi ni izbrala tujega jezika kot tretjega predmeta. Hkrati pa se vedno znova sre?ujemo tudi s �tudenti, ki so kon?ali gimnazijo, se vpisali na fakulteto, vendar pri �tudiju niso bili uspe�ni, ali pa �e imajo kon?ano kak�no fakulteto. Dostikrat je razpon v znanju udele�encev v skupini od A1 do C1. Zaradi manj�ega �tevila slu�ateljev v letniku in posledi?nega pomanjkanja financ je nemogo?e organizirati vaje v diferenciranih skupinah, kjer bi bili slu�atelji s pribli�no istim nivojem znanja tujega jezika. Delo od predavatelja zahteva veliko mero fleksibilnosti, kreativnosti, strokovnih, sociolingvisti?nih ter pragmati?nih kompetenc. Ve?ina �tudentov potrebujejo eksplicitno vodenje in takoj�njo povratno informacijo. Po drugi strani pa je prednost manj�ih skupin v tem, da se pogosto razvije pozitivna klima, skupinski duh, ob?utek pripadnosti in odgovornosti. Zadrege zaradi slab�ega znanja so hitreje premagane, prej pride do izmenjave mnenj in diskusije, sprva z bolj zadr�animi poskusi in v maternem jeziku, kasneje pa vedno bolj in la�je tudi v tujem jeziku.
Predavatelji so za posredovanje novih znanj prisiljeni iskati vedno nove na?ine, kako �tudente ?imbolj pritegniti in jih navdu�iti za u?enje tujega jezika. Poleg tradicionalnih metod pou?evanja integriramo tudi bolj aktualne metode (npr. projektno delo, simulacije avtenti?nih poslovnih situacij, elemente e-u?enja, multimedije in spletno u?ilnico Moodle). Za uspe�no izvedbo pouka Graham (2006) priporo?a kombinacijo:
- na?inov u?enja,
- na?inov pou?evanja,
- razli?nih vrste e-u?enja (online),
- tradicionalnega u?enja (F2F � Face to face).

Skupaj z Bonkom (2006, 5) sta postavila definicijo kombiniranega u?enja (blended learning): �Sistemi kombiniranega u?enja povezujejo tradicionalni pouk z elementi kombiniranega u?enja."

�elela bi predstaviti nekaj didakti?nih pristopov, s katerimi �tudente spodbujamo k aplikativnemu u?enju tujih jezikov, oziroma prijemov, s katerimi jih sku�amo pripeljati do spoznanja, da je v sodobnem globalnem svetu tuji jezik eno od osnovnih orodij v poslovnem okolju.

2.1 �TUDENTI IN GOOGLE PREVAJALNIK

V internetni dobi sku�amo �e na samem za?etku �tudentom predstaviti �tevilne koristne mo�nosti uporabe interneta in jih opozoriti tudi na dolo?ene pasti. Opozarjamo jih na razli?ne spletne strani za iskanje vaj iz slovnice in besedi�?a, ki se nana�ajo na trenutno obravnavano tematiko in slu�ijo samopreverjanju znanja s takoj�njo povratno informacijo. Pri pisanju pisnih sestavkov in razli?nih prevodov se �tudenti zelo radi poslu�ujejo Google prevajalnika. Poznajo ga zgolj kot orodje, ki jim je ponujeno, treba ga je le izkoristiti in naloga je zanje opravljena, nimajo pa do njega kriti?nega odnosa. Le-tega sku�amo razvijati na prakti?nem primeru. Na internetu izberemo aktualen ?lanek v tujem jeziku, katerega vsebina jim je bodisi poznana bodisi blizu. Po metodi kopiraj in prilepi ?lanek vnesemo v Google prevajalnik. Rezultat je takoj pri roki. Nekoga v razredu prosim, da nam tako prevedeno besedilo naglas prebere. Seveda �e pri samem branju pride do te�av, saj je besedilo v praksi ve?inoma te�ko berljivo oz. zelo te�ko razumljivo. �tudenti dojamejo, da je Google prevajalnik sicer odli?no orodje, ki je hitro in vedno pri roki, vendar nikakor stoodstotno zanesljivo, ?e gre za pomembne dokumente, npr. poslovne dopise. Na poslovnega partnerja tako besedilo ne bo naredilo najbolj�ega vtisa. Pojavljajo se neskladne besedne zveze, zgodi se, da del teksta ali posamezne besede ostanejo neprevedeni. ?e branje tako prevedenega besedila povzro?a te�ave njim, se enako dogaja maternemu govorcu tujega jezika, ko v svojem jeziku bere besedilo, ki je bilo na ta na?in prevedeno iz sloven�?ine.

2.2 UPORABA SPLETNE U?ILNICE

Na Vi�ji strokovni �oli smo �e pred leti s pridom za?eli uporabljati spletno u?ilnico v okolju Moodle, ki je ena od oblik e-u?enja. Izbolj�uje kakovost in u?inkovitost u?nega procesa. Vanjo se vpi�ejo vsi �tudenti. Predavatelj ima v spletni u?ilnici mo�nost spremljati aktivnosti �tudenta (kdaj jo je obiskal, katere dejavnosti je opravljal, kdaj je oddal nalogo). Stran je razdeljena na poglavja, ki so poimenovana po obravnavanih temah in vsebujejo vse gradivo v zvezi s tem poglavjem (dodatno gradivo za vaje, izro?ki predavanj, slikovno gradivo, povezave na razli?ne uporabne spletne strani). �tudenti pred vsakim predavanjem oziroma vajami na forumu za obvestila prejmejo navodila o tem, kaj bodo delali in katero gradivo je potrebno pripraviti. Svoje znanje preverjajo v kvizih, oddajajo doma?e naloge in od u?itelja dobijo povratno informacijo. �tevilo poskusov re�evanja kviza je lahko ?asovno omejeno, prav tako ima lahko �tudent na voljo ve? poskusov. Z nalogami je mo�no preverjati razli?ne taksonomske ravni znanja. Izbirati je mo�no med nalogami povezovanja, dopolnjevanja, nalogami izbirnega tipa ali kratkih odgovorov. V spletni u?ilnici �tudenti dobijo konkretna navodila za izdelavo pisne naloge (npr. predstavitev podjetja, prijava za slu�bo, pisanje �ivljenjepisa, pisanje razli?nih vrst poslovnih dopisov, elektronskih sporo?il), tja tudi oddajajo svoje pisne izdelke, ki jih pregledam, popravim, opozorim na napake in vrnem v spletno u?ilnico. Dodatno lahko svoje znanje preverjajo v interaktivnih vajah na spletu. Ena od mo�nosti je tudi soustvarjanje slovarja � vsakdo lahko vanj vnese nove besede. Slovar se tako skozi celotno �tudijsko leto nenehno dopolnjuje in je dostopen vsem uporabnikom spletne u?ilnice.

Slika 1: Glavna stran spletne u?ilnice (http://moodle.esnm.si/course/view.php?id=1165)

Slika 2: Soustvarjanje slovarja v spletni u?ilnici
(http://moodle.esnm.si/mod/glossary/view.php?id=5671&mode=&hook=ALL&sortkey=&sortorder=&fullsearch=0&page=-1)

Slika 3: Re�evanje kviza (http://moodle.esnm.si/mod/quiz/attempt.php?attempt=1253)

2.3 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA

U?enje tujega jezika je kompleksno, strokovna terminologija zahteva ve? anga�iranosti. S?asoma �tudenti spoznajo, da je znanje tujega strokovnega jezika pomembno za njihovo uspe�no poklicno delo. Znajti se morajo v vsakdanjih poslovnih situacijah, npr. sprejem obiskovalcev, telefonski razgovor, predstavitev podjetja, pisanje poslovnih dopisov, elektronskih sporo?il, in tudi na razli?nih strokovnih podro?jih od marketinga do financ. Pri svojem delu se bodo sre?evali z razli?nimi kulturami, zato jim �elimo pribli�ati razli?ne vidike medkulturnosti. Med kulturami obstajajo razlike in preden se lotimo poslovanja, je dobro vedeti, iz kak�nega okolja prihaja na� bodo?i poslovni partner. Morda je njihova nebesedna komunikacija druga?na, besedne zveze imajo v razli?nih jezikih razli?en pomen. Druge kulture pomenijo tudi druga?en na?in �ivljenja, druga?en na?in obna�anja, druge navade in vrednote. Do te�av lahko pride �e pri prvih stikih, pozdravu, stisku roke. V poslovnem svetu velja, da se ob prvih stikih ne pogovarjamo o dolo?enih temah, kot so npr. dru�ina, vera, denar, politika, spolna usmerjenost. Lahko pa se pogovarjamo o temah, ki so splo�ne, kot potovanje, vreme, �port, vtisih o de�eli in mestu ...�tudente je potrebno nau?iti tudi pravilne komunikacije po telefonu in premagati njihov strah pred uporabo tujega jezika. �elimo jih nau?iti, kako se pripraviti na telefonski razgovor, se pravilno predstaviti in povedati, kaj �elijo, kako se odzvati na razli?ne informacije.

Na Vi�ji strokovni �oli v Novem mestu smo storili korak dlje in se odlo?ili za �tudente in v sodelovanju z njimi organizirati dneve medkulturne komunikacije, da bi jim ?imbolj pribli�ali medkulturnost. Vsako leto medse povabimo tujce, ki �ivijo in delajo v Sloveniji. Povabimo jih, da nam predstavijo svojo dr�avo, svoje vtise o na�i dr�avi, kako do�ivljajo nas in na� na?in �ivljenja, v ?em smo si podobni in kako smo si razli?ni. �tudenti na ta na?in pridejo v stik z maternimi govorci tujega jezika. Prav tako povabimo tudi posameznike, ki so uspe�ni pri poslovanju s tujino, ki so veliko potovali in spoznavali druge kulture. �tudenti se vedno odzovejo, sodelujejo v diskusiji, zastavljajo vpra�anja. Preko Skypa smo se povezali tudi s sorodnimi �olami v tujini, �tudenti so se predstavili drug drugemu in se pogovarjali. Eden od pomembnih motivacijskih dejavnikov so bili tudi Comenius �tudenti kot morda najbolj neposreden in pristen stik s tujo kulturo, saj gre za njihove vrstnike. V komunikaciji z njimi so bili primorani uporabljati svoje jezikovno znanje. Asistenti so se aktivno vklju?evali v �ivljenje in delo na �oli in v �ir�em okolju, �tudenti pa so jih sprejeli medse in se z njimi dru�ili tudi izven �ole. Zanje je bila to dragocena medkulturna izku�nja in jezikovna preizku�nja, ki pa jim je ne moremo ve? omogo?iti, saj vi�je �ole nimajo ve? mo�nosti gostiti tujih asistentov.

Slika 4: Dnevi medkulturne komunikacije (lasten vir)

2.4 UPORABA TUJEGA JEZIKA V PRAKSI

Naslednji korak je bila organizacija dvodnevne ekskurzije na Dunaj z obiskom izobra�evalnega sredi�?a WIFI International, ki deluje v okviru dunajske Gospodarske zbornice. �tudenti so se z organiziranostjo zbornice in njenega oddelka za izobra�evanje seznanili v tujem jeziku in kljub jezikovni pregradi z zanimanjem sledili predstavitvi ter aktivno sodelovali v razgovoru s predstavniki �ole in njihovimi �tudenti. Drugi jezikovni izziv zanje je bil obisk Centra zdru�enih narodov in dunajskih znamenitosti, kjer so vodeni ogledi prav tako potekali v tujem jeziku.

Slika 5: Obisk izobra�evalnega sredi�?a WIFI International na Dunaju (lasten vir)

3 ZAKLJU?EK

Skozi opisane didakti?ne prvine pou?evanja vidimo razli?ne na?ine spodbujanja u?enja tujega jezika. Vsak od teh pristopov pove?uje aktivno vlogo �tudenta v u?nem procesu � od uporabe sodobne komunikacijske tehnologije, ki je pri nas �e del �tudijskega vsakdana, do neposrednega, pristnega stika s sogovorniki, ki jim je npr. angle�?ina materni jezik. Rezultat uspe�nega dela s �tudenti pri u?enju tujih jezikov je tudi zanimanje za Erasmus prakso v tujini, kjer se znajdejo v tujem okolju, v tujem podjetju in med tujimi ljudmi ter med njimi pre�ivijo tri mesece. Ves ?as so primorani komunicirati v tujem jeziku in pridobivati izku�nje o drugih kulturah. Zavedo se svojega znanja, postanejo bolj samozavestni pri rabi tujega jezika, ve?ja je njihova motiviranost, postanejo enakopraven sogovornik.

Vsi ti pristopi klju?no oblikujejo �tudentovo dojemanje uporabnosti tujega jezika, pove?ujejo njihovo zanimanje za jezik in hkrati vna�ajo dinamiko v u?ni proces. Obenem se ti pristopi skladajo s principi vse�ivljenjskega u?enja, so �ir�e aplikativni in trajno vplivajo na posameznikov nadaljnji razvoj.

4 VIRI

Bonk, C. J. in C. R. Graham. (2006). The handbook of blended learning. San Francisco: Pfeifer.

Djuri?, M., �. Godni? Vi?i? in V. Jurkovi?. (2008). Tuji jeziki stroke v slovenskem visokem �olstvu: poimenovanje, ravni, obseg, cilji in u?na gradiva.

Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola: spletna u?ilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/course/view.php?id=1165. [11. 12. 2014].

Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola: spletna u?ilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/mod/glossary/view.php?id=5671&mode=&hook=ALL&sortkey=&sortorder=&fullsearch=0&page=-1. [12. 12. 2014].

Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola: spletna u?ilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/mod/quiz/attempt.php?attempt=1253. [12. 12. 2014].

Google translate. Dostopno na: http://ginschool.wikispaces.com/Google+prevajalnik, [11. 12. 2014].

Graham C. R. (2006). Blended learning systems: Definition, current trends and future directions. In C. J. Bonk in C. R. Graham (ed.), The handbook of blended learning. (S. 3�21). San Francisco: Pfeifer.

Ri�nar, I., Hrabri novi svet: konferenca Izzivi jezika stroke v 21. Stoletju. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/5_089-092.pdf, [11. 12. 2014].