2012 > Letnik 2, št. 1




Mag. Iris Fink Grubačević: KOMUNIKACIJA Z UPORABO DRUŽBENEGA OMREŽJA

Print

Povzetek

V prispevku je prikazano, kako poteka komunikacija s pomočjo družbenih omrežij.

Uvodoma so predstavljena teoretična izhodišča o družbenem omrežju in katere vrste družbenih omrežij poznamo. Nadalje prikažemo možnosti novega pristopa k tržnemu komuniciranju podjetij, in sicer z uporabo družbenih omrežij. S poznavanjem in uporabo Facebooka, podjetja pridobijo dobro izhodišče za večjo prepoznavnost blagovne znamke.

Ključne besede: družbena omrežja, tržno komuniciranje, facebook

 

Title: COMMUNICATION BY USING SOCIAL NETWORKS

Abstract

The article shows how to communicate through social networks. In the introductory part theoretical starting points of the social networks are presented and what types of social networks are known. Further the possibility of a new approach to market communication of companies is presented using social networks. Knowing and using Facebook, companies gain a good starting point for a better recognition of their brands.

Keywords: social networks, market communication, Facebook

 

1 UVOD

Družbena omrežja so presegla enosmerno komuniciranje, ki je večinoma temeljilo na monologu, posredovanju informacij, kjer se je vsebina predstavljala pasivno. Sedaj so uporabniki postavljeni v aktivnejšo vlogo, ker imajo možnost soustvarjanja. Množice uporabnikov se zbirajo in ustvarjajo vsebine, jih med seboj delijo in si pomagajo z informacijami. Dvosmerna komunikacija je presegla klasično omejitev in v virtualnem svetu prešla v komentiranje, objave osebnih življenjskih zgodb, sodelovanje na forumih, pisanje blogov, dodajanje slik, filmov, izgradnjo mreže prijateljstev ipd. Komunikacijski sistem je postal izrazito živahen in raznolik.

Zaradi izjemne priljubljenosti družbenih omrežij raste tudi zanimanje podjetij, da preko njih predstavijo svoje izdelke, storitve in dejavnosti ter vzpostavijo komunikacijo s kupci. Tradicionalno oglaševanje ni več dovolj učinkovito, zato sodobna podjetja razmišljajo, na kakšen način še lahko prodrejo do svojih uporabnikov. Razcvet družbenih omrežij pomeni za številna podjetja inovativno orodje, ki predstavlja nov način povezovanja s strankami. Svojo tržno komunikacijo razširjajo na družbena omrežja.

Facebook je eno izmed družbenih omrežij, ki se je v slovenskem prostoru najbolje uveljavilo. Na Facebooku ima svoj profil odprtih že preko 600 tisoč Slovencev. Tudi številna slovenska podjetja in blagovne znamke so se omrežju pridružila in odprla Facebook stran, ki jo bolj ali manj redno osvežujejo in s tem krepijo odnose in povezanost s potencialnimi kupci.

 

2 KAJ SO DRUŽBENA OMREŽJA?

Spletna družbena omrežja definiramo kot uporabo različnih orodij za povezovanje s posamezniki in skupinami ter ustvarjanje neke vrste virtualne skupnosti. Preko računalnika kot komunikacijskega medija se tvorijo uporabniki virtualne skupnosti, ki zaradi različnih motivov komunicirajo in se povezujejo na različne načine. Osredotočajo se na izgradnjo odnosov med ljudmi in socialnih mrež, ki imajo podobne dejavnosti ali interese. Omogoča jim tudi izmenjavo idej, interesov, dejavnosti. Priljubljenost spletnih omrežij je omogočila, da lahko posameznik komunicira s popolnimi neznanci na enostaven način.

Suhadolčeva (2007) definira družbena omrežja kot spletna mesta, kjer si uporabniki ustvarijo lasten spletni profil, skozi katerega predstavijo spletno identiteto, se povezujejo s prijatelji, poslovnimi partnerji in drugimi posamezniki s podobnimi interesi, ohranjajo stike s tistimi, s katerimi že dolgo niso kontaktirali, si med seboj izmenjujejo nasvete ter tako ure in ure presedijo za računalnikom. Uporabniki med seboj izmenjujejo stike, izkušnje, mnenja, poglede ipd.

Skrt (2007) pravi, da imajo spletna mesta, ki temeljijo na družbenem mreženju, uporabnike za zelo pomemben člen njihovega spletnega nastopa, saj jih postavljajo v aktivno vlogo, ki jim omogoča soustvarjanje in vpliv na vsebino spletnega mesta. Poleg vzpostavljene dvosmerne komunikacije je lahko uporabnikom omogočeno dodajanje komentarjev, sodelovanje na forumih, dodajanje slik in videoposnetkov na spletno stran, ocenjevanje prispevkov, označevanje vsebine, povezovanje z drugimi obiskovalci spletnega mesta, izmenjava mnenj, gradnja mreže stikov ipd.

Različni avtorji si pojem spletnega družbenega omrežja razlagajo po svoje, vsi pa imajo skupni imenovalec - omrežje označuje spletne storitve, pri katerih je poudarek predvsem na pridobivanju oziroma širjenju človekovega socialnega kapitala v privatnem ali poslovnem življenju.

 

Družbena omrežja kot spletna mesta, omogočajo posamezniku (Boyd, Ellison, 2007):

1. ustvariti javni oziroma poljavni profil znotraj nekega določenega sistema,

2. oblikovati seznam uporabnikov, s katerimi so povezani,

3. pregledovati svoj seznam uporabnikov in sezname drugih uporabnikov znotraj sistema.

 

Obsegajo vsako spletno stran, kjer lahko uporabniki komunicirajo in pridobivajo nove stike z drugimi uporabniki. Najpogosteje pod tem pojmom označujemo spletne storitve, kjer je poudarek predvsem na pridobivanju oziroma širjenju človekovega socialnega kapitala v privatnem ali poslovnem življenju, pogostost in pomembnost stikov, sposobnost posameznikov, da dosežejo koristi s članstvom v mrežah in drugih strukturah, kulturo zaupanja, ki oblikuje mreže in združenja, ki zagotavljajo pretok informacij.

Družbeno omrežje lahko opredelimo kot končno število akterjev in odnose med njimi. Z vezmi, ki se prepletajo znotraj teh odnosov, posameznik dosega cilje, izmenjuje pričakovanja, zahteve in potrebe. Spletna družbena omrežja so postala priljubljeno sredstvo za izmenjavo informacij in multimedijskih vsebin z drugimi.

 

2.1 Vrste spletnih družbenih omrežij

Poznamo več vrst spletnih socialnih omrežij. Schrader (2010) našteva naslednje:  forumi, mikroblogi, blogi, objavljanje video posnetkov in fotografij, socialna omrežja, poslovna omrežja ter druga omrežja.

 

Forumi

Forumi so eno izmed prvih spletnih mest, ki so omogočala komuniciranje med ljudmi in so prisotna na spletu že kar nekaj časa. Tu si ljudje ob različnih temah izmenjavajo mišljenja ter izkušnje. So odličen način za širjenje znanja.

 

Blogi

So spletni dnevniki, namenjeni ljudem, ki radi pišejo članke in preko njih delijo svoje misli. Razlikujemo med osebnimi blogi in blogi, namenjenimi določeni temi.

 

Mikroblogi

Po načinu so podobni blogom, tu uporabniki sporočajo, kaj se dogaja v tistem trenutku. Namenjeni so za sporočanje osebnih kratkih misli ali novic ali pa za sporočanje globalnih novic. Twitter je najbolj znano spletno mesto, ki omogoča mikrobloganje.

 

Objavljanje fotografij

Uporabniki lahko svoje slike naložijo in namesto pošiljanja velikega števila slik prijateljem pošljejo le povezavo do spletnega albuma. Uporabnik lahko slike označi s ključnimi besedami in omogoči ljudem, da oddajo svoje komentarje. Flick je pogosto uporabljeno spletno mesto za objavo fotografij.

 

Video posnetki

YouTube je najbolj znano spletno mesto za objavljanje posnetkov, poznan je praktično skoraj vsem uporabnikom svetovnega spleta. Tu objavljamo video posnetke ter jim dodamo ključne besede, da jih drugi najdejo v spletnem iskalniku. Pod video posnetkom lahko objavljamo komentarje , če seveda avtor posnetka to dovoli, lahko pa video posnetke tudi ocenjujemo.

 

Poslovna omrežja

Mreženje je že dolgo časa prisotno tudi v strokovnih krogih. Omogoča, da se posameznik poveže z drugimi strokovnjaki z določenega področja. Poslovna omrežja ponujajo uporabnikom številne priložnosti. Linkedln je najpopularnejše poslovno omrežje.

 

Družbena omrežja

Omogočajo nam, da ostajamo v stiku s prijatelji ali da sklepamo nova prijateljstva. Priljubljenost spletnih družbenih omrežij je v izjemnem porastu. Najbolj priljubljen je Facebook.

Vloga spletnih družbenih omrežij postaja v zasebne in poslovne namene čedalje pomembnejša, saj je pripomogla k večji dinamičnosti in interaktivnosti spleta. Takšne rasti, kot jo doživljajo spletne strani, ki temeljijo na gradnji družbenih omrežij in ustvarjajo vsebine uporabnikov danes, si pred leti ni upal napovedati nihče. Po zdajšnjih napovedih naj bi se rast le še dvigovala in omrežja naj bi še dodatno pridobivala tudi na pomenu za pridobivanje tržnega deleža, kar je za poslovanje in trženje bistvenega pomena.

Lastnostim, kot sta interaktivnost uporabnikov in dvosmernost komunikacij znotraj takšnih omrežij, lahko dodamo še različne možnosti komuniciranja oz. prenašanja informacij s pomočjo elektronske pošte, (neposrednih) spletnih klepetalnic, IP telefonije, vstavljanja oz. dodajanja komentarjev, video konferenc itd. Pri tem ne smemo zanemariti tudi značilnosti neprestanega nastajanja novih vsebin (v obliki objavljanja raznih novic, informacij, razmišljanj in drugih prispevkov, z njimi povezanih komentarjev, dodajanja slik ter avdio-vizualnih vsebin, posredovanja povezav do drugih strani oz. virov informacij) in vezi med uporabniki, ki so si včasih lahko tudi popolni tujci (Boyd, Ellison, 2007).

 

2.2 Zasebnost

Potrebno je omeniti tudi vprašanje zasebnosti. Izraz, ki se v povezavi s tem čedalje pogosteje uporablja, je tako imenovana javna zasebnost, govori pa predvsem o relativni javnosti informacij zasebne narave. Internet nam danes ponuja neskončne možnosti zelo enostavnega in uporabnikom prijaznega prejemanja in kreiranja vsebin. Tako lahko veliko bolj nadziramo, kaj bo objavljeno in kaj ne. Pa vendar kljub izredni meri svobode izražanja in osebnega nadzora do spletnih družbenih omrežij ne bi smeli biti tako zaupljivi, kot smo (Mavsar, 2008).

Spletna družbena omrežja delujejo kot resen in zaupanja vreden prostor, kjer je omogočeno svobodno izražanje, objavljanje vsebin, možnost vpogleda v omrežja naših prijateljev in podobno. In ta uporaba deluje velikokrat kot nekakšen magnet, ki z dajanjem občutka varnosti prepriča, da objavljamo še bolj zasebne vsebine. Snovalci teh omrežij poudarjajo, da je zaščita in z njo povezana zasebnost uporabnikov pri njih na prvem mestu. Vendar se moramo zavedati, da so to navsezadnje še vedno mesta javnega značaja. Nikoli ni odveč, da pred objavo osebnih vsebin v omrežju dobro premislimo in pretehtamo, ali so primerna za širšo javnost.

Težava, ki jo mnogi vidijo v spletnih družbenih omrežjih, je relativna javnost zelo osebnih informacij. V svoj krog najprej spustimo družino in osebne prijatelje, a kmalu se v njej znajdejo še znanci, poslovni partnerji, sodelavci, vodje. Prej ali slej nas za prijateljstvo prosi nekdo, ki ga sploh ne poznamo. Veliko posameznikov potrdi prijateljstvo, kljub dejstvu, da se za imenom lahko skriva popolnoma druga oseba, ker se nočejo zameriti. Če se toliko ne obremenjujemo s svojo zasebnostjo, pa bi vendarle morali biti previdnejši pri razkrivanju drugih (Mavsar, 2008).

 

3 DRUŽBENA OMREŽJA IN TRŽNO KOMUNICIRANJE

Spletna družbena omrežja in tržno komuniciranje s pomočjo le-teh, postajata vse bolj povezana pojma. Še pred nedavnim pri večini podjetij ta omrežja niso zbujala prav posebnega zanimanja, kar pa se je danes povsem spremenilo. Pri uporabnikih postajajo pomemben način za komunikacijo, na relaciji podjetje - uporabnik.

Komuniciranje v poslovnem svetu dandanes doživlja velike spremembe. V zadnjih letih je le-to postalo veliko bolj demokratično, odprto in intenzivnejše, obenem pa manj profesionalno, prehitro in površno. V odnosu do ustne in pisne komunikacije se je močno povečal delež elektronske komunikacije. Kot orodja za poslovno elektronsko komuniciranje omenimo e-pošto, glasovno pošto, videokonference, spletne konference, spletne strani, družbena omrežja, bloganje idr.

Kotler (1998) pravi, da največji del spletnega trženjskega komuniciranja zavzema spletno oglaševanje, ki je, tako kot tradicionalno, javni način sporočanja, med katerega štejejo vse plačane neosebne predstavitve in promocije zamisli, dobrin ali storitev s strani znanega plačnika, le da se opravlja preko svetovnega spleta.

Ob vse večjem razmahu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij so morala podjetja prilagoditi oblike svojega trženja in tržnega komuniciranja. Kotler (2004) nadalje meni, da lahko dandanes, zahvaljujoč tehnološkim dosežkom, komuniciramo prek tradicionalnih medijev (časopisi, revije, radio, televizija idr.) in tudi prek novejših, sodobnejših medijev (računalnik, mobilni telefon, brezžične naprave idr.). V tabeli 1 vidimo primerjavo med tradicionalnim in elektronskim trženjskim komuniciranjem.

 

Tabela 1: Primerjava tradicionalnega in elektronskega trženjskega komuniciranja

Tradicionalno trženjsko komuniciranje

Elektronsko trženjsko komuniciranje

Množično komuniciranje.

Komunikacije so individualizirane in temeljijo na podrobnih informacijah o strankah.

Neosebni komunikacijski kanal brez interakcije, enosmerna komunikacija z relativno velikim tržiščem z različnimi nakupovalnimi navadami.

Možnost osebnega pristopa in dvosmerne komunikacije s ciljno skupino, ki ima zelo podobne nakupovalne navade.

Odgovornost za uspešne odnose s strankami je na strani distributerjev, trgovcev na drobno in prodajnega osebja.

Tržniki se ukvarjajo neposredno s strankami.

 

Klasično oglaševanje: vsiljivi oglasi širši množici.

Stranka sama išče informacije in ima možnost, kaj si bo ogledala.

VIR: (Skrt, 2001)

Uporaba interneta v poslovanju podjetij omogoča hitrejše, natančnejše, časovno in prostorsko manj omejeno, stroškovno učinkovitejše ter posameznemu kupcu prilagojeno poslovanje. E-trženje lahko razumemo kot prizadevanja v podjetjih, da bi prek spleta obveščala, komunicirala, oglaševala in prodajala svoje izdelke in storitve (Kotler, 2004).

Skrt (2001) pravi, da se morajo tržniki zaradi specifičnih lastnosti interneta naučiti kreirati nove oblike interakcij s potrošniki. Potrebujejo nov marketinški model, ki bo ustrezal novemu trženjskemu okolju in novim pristopom, ki vodijo k integraciji interaktivnega medija v poslovni sistem podjetja in njegove marketinške programe. Ključnega pomena za uspeh internetnega marketinga so pritegnitev uporabnikove pozornosti in njegovega sodelovanja, vračanje uporabnikov na spletno stran, učenje in spoznavanje uporabnikovih potreb, personalizirana interakcija. S tržnim komuniciranjem želi podjetje doseči informacijski cilj v smislu obvestila o tem, da izdelek obstaja in v čem so značilnosti in posebnosti izdelka, hkrati pa podjetje želi, da sporočilo vzbudi tako nakupno vedenje pri prejemniku sporočila, ki bo za podjetje ugodno.

 

Ko podjetje začne poslovati in tržiti preko spleta, mora tudi splet tržnega komuniciranja prirediti za potrebe in zmožnosti interneta, saj le-ta omogoča prepletanje različnih oblik komunikacij, kot so (Pompe, Vidic, 2008):

oglaševanje: spletni oglasi (različne oblike pasic), video oglasi, pop-up oglasi, postavljanje oglasnih sporočil v nove internetne kontekste (virtualni svetovi, virtualne igre, virtualne simulacije in prikazi ipd.);

odnosi z javnostmi in publiciteta: sporočila s tiskovnih konferenc, objave PR-člankov, blogi, spletni časopisi, revije ipd.;

neposredno trženje: razpisi tekmovanj in nagradnih iger, pošiljanje anket z nagradnimi spodbudami, napovedovanje razprodaj in popustov preko interneta;

pospeševanje prodaje: e-katalogi, e-demonstracije, e-trgovina, internetne igre ipd.;

osebno trženje: vsa osebna e-pošta s kakršnokoli vsebino, ki neposredno ali posredno zadeva določen izdelek, vabila k včlanjevanju v različne klube, združenja, povabila na otvoritve sejmov ipd.

Tehnologija daje posameznikom moč, to pomeni, da si lahko sami poiščejo informacije in jim ni več potrebno slepo verjeti podjetjem. Lahko se sami prepričajo, kaj je res in kaj ni, tako da vprašajo tiste, katerih mnenjem zaupajo. Zato si podjetja dandanes ne morejo več privoščiti zgolj informiranja, temveč morajo začeti s svojimi strankami komunicirati (Suhadolc, 2007).

Možnosti trženjskega komuniciranja, ki so podjetjem na voljo, je res veliko, njihov razpon in učinkovitost pa sta v veliki meri odvisna od same kreativnosti podjetja. To pomeni, da je potrebno čim bolj navdušiti in prepričati potencialne kupce. Prav tako je pomembno, da ima v okviru svojega profila sklenjenih veliko stikov, saj ti predstavljalo potencialne stranke.

 

4 DRUŽBENA OMREŽJA KOT PRILOŽNOST ZA BOLJŠE POSLOVANJE 

Družbena omrežja so za podjetja dandanes zelo pomembna, predvsem zaradi vse večje pozornosti medijev in izredno hitre rasti števila uporabnikov na njih. Podjetja, ki v ciljnem občinstvu družbenih omrežij vidijo potencial, z uporabo le-teh vplivajo na zaznavanje obstoječih in potencialnih porabnikov ter njihov odnos do blagovne znamke, in s tem seveda povečujejo prodajo.

Skrt (2007) pravi, da podjetje, ki postavi spletno stran z namenom gradnje družbenega omrežja, lahko upa na številne pozitivne učinke. Med drugim, lahko dokaj preprosto dobi popolnejšo in natančnejšo sliko o svoji ciljni skupini ter poglablja odnos z obstoječimi kupci.

Spletna svetovalka Sandra Zver (v Savič, 2008) ocenjuje, da je, gledano s strani podjetja, potencial spletnih družbenih omrežij neverjeten, saj podjetje lahko pridobi veliko količino podatkov o uporabnikih, zbranih na enem mestu. Pravi, da uporabniki nikjer drugje sami ne ponudijo toliko informacij o sebi, na podlagi katerih lahko nato podjetje zelo natančno določi svoje oglaševalske akcije.

Skrt (2007) dodaja, da preko družbenih omrežij pridemo do najrazličnejših demografskih in psihografskih podatkov o uporabnikih že s pomočjo registracije uporabnikov, anket, nagradnih iger, s prijavami na e-novice ipd. Z malce bolj raziskovalnim in analitičnim pristopom pa lahko podjetje, s pomočjo vseh orodij, ki jih ponujajo družbena omrežja, določi zelo natančen profil vsakega posameznega obiskovalca.

Pozitivni učinki družbenih omrežij so tudi v tem, da predstavljajo idealen prostor za virusno komuniciranje, saj se sporočila med uporabniki pogosto virusno distribuirajo, pri čemer so vključeni tako potencialni kot obstoječi kupci. Suhadolčeva (2007) opredeli virusno komuniciranje kot spontan proces, povezan s kakovostjo produkta ali storitve. Komunikatorji v podjetjih lahko preko družbenih omrežij ta proces pospešijo z ustvarjanjem smešnih, hudomušnih, drugačnih vsebin, ki jih uporabniki nato delijo s svojimi »on line prijatelji«. Podjetja se tudi vse bolj zavedajo, da ljudje raje zaupajo priporočilom drugih ljudi kot pa podjetjem, ki jim skušajo prodati posamezne storitve ali izdelke. Za podjetja je virusno komuniciranje eno od promocijskih orodij za povečanje zavedanja in ustvarjanje preferenc, ki je hkrati tudi brezplačno.

Uporabnost družbenih omrežij je tudi v tem, da nudijo podjetjem aktivno vključevanje v pogovor z uporabniki preko ustvarjanja lastnega profila in tako s prisotnostjo vplivajo na uporabnike izbranega družbenega omrežja ter omogočajo sodelovanje uporabnikov pri ustvarjanju vsebin posamezne blagovne znamke. Skrt (2007) pravi, da podjetje na podlagi aktivnega dialoga s svojimi obiskovalci in z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo družbena omrežja, doseže večjo prepoznavnost na trgu, izboljša svojo verodostojnost, učinkoviteje oglašuje svoje izdelke in storitve ter dosega boljše prodajne rezultate. Ko bo podjetje sposobno bolj natančno zaznati potrebe, želje in preference uporabnikov, bolj učinkovito bo zadovoljevalo njihove potrebe.

S tem, ko imajo kupci možnost soustvarjanja vsebin, se poveča zvestoba blagovni znamki. V družbenih omrežjih se tako lahko pojavijo t. i. zagovorniki oz. ambasadorji blagovne znamke, ki preko ustnega izročila ostalim članom družbenega omrežja posredujejo pozitivne informacije o blagovni znamki. Zagovorniki so tisti kupci, ki drugim navdušeno priporočajo podjetje ter njegove izdelke in storitve (Kotler, 2004).

Kljub vsemu, sama navzočnost blagovne znamke na družbenem omrežju ni dovolj, pomembno je, da podjetje samo vlaga v ustvarjanje vsebin in slednje počne kontinuirano.

 

5 FACEBOOK

Mark Zuckerberg, študent Univerze Harvard, je februarja leta 2004 ustanovil internetno socialno omrežje »thefacebook«. V prvih 24 urah se je prijavilo 1.200 harvardskih študentov in po mesecu dni je bila registrirana več kot polovica študentov omenjene univerze. Avgusta 2005 je Facebook kupil domeno »facebook.com«. V prihajajočih letih se je spletna stran razširila še na druge univerze in šole ter sčasoma na posamezna podjetja. Razširjala se je tudi zunaj Združenih držav Amerike in Kanade, sprva v Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji ter nato širom po svetu. Septembra 2006 je Facebook postal vsesplošno dostopen vsakomur, ki ima veljaven e-poštni naslov in je star vsaj 13 let  (http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook#History).

Facebook je družbeno omrežje, ki ljudem pomaga pri njihovi komunikaciji s prijatelji, družino in sodelavci na bolj enostaven in učinkovit način, skozi osnovne aplikacije - Fotografije, Zapiske, Skupine, Dogodke in Komentarje - in dodatne aplikacije ostalih ponudnikov, ki si jih lahko naloži vsak posameznik. Ponuja več različnih načinov komunikacije: pošiljanje zasebnih sporočil, klepet, komuniciranje preko zidu, nastavljanje poljubnega statusa na svojem profilu idr.

 

5.1 Trendi uporabe Facebooka v poslovne namene

Facebook je družbena spletna skupnost, ki svojim uporabnikom omogoča povezovanje in komuniciranje s prijatelji, sodelavci in družino, nalaganje slik in videoposnetkov ter deljenje povezav. Ima več kot 700 milijonov uporabnikov in je drugo najbolj obiskano spletno mesto ter najbolj obiskano družbeno omrežje na svetovnem spletu. Lastniki Facebooka imajo v lasti ogromno zbirko osebnih podatkov njihovih uporabnikov, ki je zelo privlačna za tržnike.

Facebook je postal zelo priljubljeno socialno omrežje na svetu, zaradi česar so si profil ali skupino začela ustvarjati tudi podjetja. Koristnih možnosti poslovne rabe je zaradi velikega števila uporabnikov kar nekaj, možnost uporabe pa je enostavna ter v večini primerov tudi brezplačna. Brezplačno oglaševanje, predstavitev svojih proizvodov, širjenje kroga prijateljev ter s tem večja možnost samo oglaševanja, so le nekatere izmed možnosti, ki jih podjetja lahko izkoriščajo.

V preteklih letih je Facebook doživel eksponentno rast, kar mu je omogočilo dominanten položaj med družbenimi omrežji. V letu 2008 je v številu uporabnikov in prometu prehitel do takrat najbolj obiskano družbeno omrežje Myspace. V prihodnjem letu je Facebook štel že 300 milijonov aktivnih uporabnikov, kar je trikrat več kot leto poprej. V letu 2010 je številka poskočila na 500 milijonov. Po podatkih spletnega mesta Socialbakers.com je bilo na dan 25. 7. 2011 vseh svetovnih uporabnikov Facebooka 722 479 800, od tega 182 891 500 Evropejcev. Največji delež uporabnikov je v ZDA, sledita Indonezija in Velika Britanija. Slovenija zaseda 85. mesto s 659 100 uporabniki. Največji delež aktivnih uporabnikov sodi v starostno skupino od 25 do 34 let, in sicer 31 %, s 27 % sledi skupina od 18 do 24 let. Razdelitev med spoloma je zelo enakovredna, 51 odstotkov moških in 49 odstotkov ženskih predstavnic (Čižman, 2011).

Raziskave in študije kažejo na tendenco naraščanja, tako v številu in raznolikosti uporabnikov, kot v času, ki ga uporabniki namenijo obiskovanju Facebooka. Prav zato je to družbeno omrežje vredno uporabiti v marketinške namene, vendar ne za klasično oglaševanje, temveč predvsem  za vpletanje v uporabnikove vsakdanje aktivnosti.

Podjetjem so za potrebe oglaševanja na voljo t. i. »Facebook oglasi« (angl. Facebook Ads), izložbeni oglasi, ki jih podjetja lahko izdelajo sama. Omogočajo dobro ciljano oglaševanje po zaslugi velike baze podatkov, ki jo ima Facebook. Ta baza podatkov vsebuje različne demografske in geografske podatke o uporabnikih, kot so starost, spol, kraj bivanja, stopnja izobrazbe, politična usmerjenost, delovno mesto ipd. S pomočjo teh podatkov podjetje določi segment uporabnikov, za katere želi, da se jim oglas prikaže.

Najbolj zanimivo za predstavitev podjetja je gotovo kreiranje osebnega profila, skupine ali strani. Osnovni namen, ki ga podjetje s tem korakom pridobi, je predvsem ta, da postane del enega izmed največjih in najbolj priljubljenih družbenih omrežij na svetu, ki povezuje in združuje ogromno število posameznikov. Profil Facebook omogoča podjetju dodajanje opisov dejavnosti, proizvodov, storitev, dostop do kontaktnih podatkov, povezave na spletni strani podjetja, razne novice in podobno. Pomanjkljivost osebnega profila za podjetja je, da ni viden vsem uporabnikom spletne skupnosti in tudi ne ostalim uporabnikom svetovnega spleta.

Zato je za podjetja boljša izbira postavitev Facebook strani (angl. Facebook Page), ki je zelo podobna osebnemu profilu, njena prednost pa je, da je vidna vsem uporabnikom svetovnega spleta. Podjetja imajo možnost, da povezavo do te strani dodajo tudi na druga spletna mesta, kot so blogi, forumi in podobno, uporabniki pa lahko svojo podporo podjetju izrazijo tako, da se na stran podjetja dodajo kot oboževalci.

Na Facebook strani morajo podjetja čim bolj zanimivo predstaviti svoje podjetje, proizvod ali storitev. Pozornost je treba posvetiti predvsem temu, da so informacije, ki so objavljene, posodobljene, drugače podjetje lahko izgubi zanimanje potencialnih kupcev.  Strani vsebujejo nekatere standardne aplikacije, s pomočjo katerih podjetja povečujejo svojo prepoznavnost, saj omogočajo dobro virusno komuniciranje. Podjetja morajo biti zelo pazljiva, da se vsebina, dodana prek aplikacij, ne ponavlja in da ostaja zanimiva za potencialne kupce, saj jo drugače začnejo obravnavati kot neželeno oglaševanje.

 

Vrste aplikacij na Facebook strani:

Fotografije: člani in oboževalci lahko dodajajo fotografije.

Video: podjetja imajo možnost dodajanja različnih videoposnetkov.

Zapiski: tukaj se dodajajo povezave do različnih spletnih mest, kot so blogi podjetja, strani z videoposnetki ipd.

Forum: uporabniki Facebooka za podjetja odpirajo teme za pogovore, kjer tudi izražajo svoja mnenja. Tako podjetja dobijo veliko povratnih informacij, ki jih nato uporabijo za izboljšanje svojega poslovanja in trženja.

Zid: na zid podjetja uporabniki beležijo pohvale, ideje, pozdravijo ostale oboževalce podjetja ipd.

Ocene: oboževalci v to aplikacijo napišejo svoje ocene izdelkov ali storitev podjetja.

Dogodki: to aplikacijo uporabljajo za trženje dogodkov, ki jih prirejajo, za oglaševanje novih proizvodov ipd. Pokaže se kot svoja stran in vsebuje opis dogodka. Podjetje, ki ustvari dogodek, povabi nanj vse svoje oboževalce, ki nato odgovorijo s potrditvijo, zavrnitvijo udeležbe ali pa odgovorijo, da se dogodka morda udeležijo (Čižman, 2011).

 

Facebook stran ima za podjetja velik pomen, saj informacije, ki jih posredujejo, ter mnenja, ki jih izražajo sami uporabniki strani dnevno preko različnih storitev Facebooka, dosegajo veliko ciljno skupino.

 

6 ZAKLJUČEK

Dandanes se Internet se pojavlja kot komunikacijski kanal, ki postaja nepogrešljiv del v vsakdanjem življenju ljudi in pomembno trženjsko orodje v podjetjih.

Podjetja so začela uporabljati internet in njegova nova orodja, orodja »spleta 2.0«, za neposredno povezovanje potrošnikov z blagovnimi znamkami ter za vzpostavljanje in razvijanje dolgoročnih marketinških odnosov. V zadnjih letih so nastala in se močno razširila spletna mesta, ki temeljijo na družbenem mreženju (družbena omrežja), ki omogočajo nove možnosti komuniciranja z uporabniki in jih podjetja ne smejo spregledati ali zanemariti.

Družbeni mediji omogočajo in olajšujejo komunikacijski proces s potrošniki in jim na drugi strani dodeljujejo posebno moč. Potrošniki tako torej niso več pasivni prejemniki sporočil, ki jih za njih pripravljajo podjetja, temveč aktivno ustvarjajo vsebine, jih sooblikujejo, objavljajo in posredujejo. Poleg tega pa imajo družbene mreže v lasti ogromno podatkov o uporabnikih, kar podjetja lahko izkoristijo za lažje in boljše segmentiranje svoje ciljne publike.

Postavitev profila blagovne znamke na družbenem omrežju ne prinese samoumevnega uspeha. Družbeno omrežje namreč ni dogodek, temveč predstavlja neprekinjen proces, v katerega mora podjetje konstantno vključevati uporabnike, jim ponujati aktualne informacije, dovoliti izražanje in sodelovati v pogovorih. Tržniki morajo v družbenih omrežjih nepretrgano komunicirati s potrošniki ter za njih ustvarjati zabavne in interaktivne vsebine, prek katerih potrošnika čustveno navežejo na podjetje oz. blagovno znamko, hkrati pa povečajo tudi možnost virusnega širjenja.

Sledenje neomejeni domišljiji, kreativnosti, drugačnemu pristopu, iskanju prave ideje, je za podjetje, ki želi učinkovito izkoristiti priložnosti v družbenih omrežjih, prava pot do uspeha.

 

Literatura

1. Boyd D. M., Ellison, N. B. 2007. Social Network Sites: Definition, History, and Scholarship (online). Dostopno na: http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html. (2.3.2012).

2. Čižman, N. 2011. Vpliv družbenega omrežja na komunikacijo z uporabniki. Diplomsko delo. Novo mesto: Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola.

3. Facebook, 2011. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook#History. (23.6.2011).

4. Kotler, P. 1998. Marketing Management. Ljubljana: Slovenska knjiga.

5. Kotler, P. 2004. Management trženja. Ljubljana, Zagreb: GV Založba.

6. Mavsar, M. 2008. ABC poslovne rabe FACEBOOKA (online). Dostopno na: http://www.mavsar.si/wp-content/uploads/2011/02/Poslovna_raba_facebooka_mitjamavsar_2006.pdf. (1.3.2011)

7. Pompe, A., Vidic, F. 2008. Vodnik po marketinški galaksiji. Ljubljana: GV Založba.

8. Savič, D. 2008. Raztrgane socialne mreže (online). Dostopno na: http://www.monitor.si/clanek/raztrgane-socialne-mreze/. (29.2.2012).

9. Schrader, M. 2010. Types of Social Networking Sites (online). Dostopno na: http://enzinearticles.com/?Types-of-Social-Networking-Sites&id=4019476. (1.3.2011).

10. Skrt, R. 2001. Vpliv interneta na trženjski splet podjetja (online). Dostopno na: http://www.nasvet.com/trzenjski-splet-3/. (29.2.2012).

11. Skrt, R. 2007. Spletne socialne mreže - Navidezna Indija Koromandija (online). Dostopno na: http://www.mojmikro.si/preziveti/kar_tako/spletne_socialne_mreze-navidezna_indija_koromandija. (29.2.2012).

12. Suhadolc, J. 2007. Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba.