Dr. Dragan Kesič: Pomen mednarodnega poslovanja

Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja in tudi dinamično razvija. Vsak dan se, ne samo slovenska podjetja, ampak tudi mi kot potrošniki, srečujemo s procesi globalizacije, pospešene internacionalizacije in tudi liberalizacije poslovanja, ki vedno bolj dobiva resnično svetovne razsežnosti.

Tudi v naših trgovinah je vedno večja izbira blaga, ki prihaja iz različnih koncev sveta. Ko se srečujemo s temi značilnostmi, se nehote sprašujemo, ali imajo mogoče kupci v drugih državah sveta možnost, da kupujejo blago slovenskih proizvajalcev in pod kakšnimi pogoji? S tem se nehote dotikamo problematike in značilnosti poslovanja v mednarodnem okolju, ki močno pridobiva na pomenu. Ponudba blaga in storitev se v zadnjih letih v svetovnem tržnem prostoru hitro spreminjata, saj prihajajo vedno novi in novi ponudniki iz nam do sedaj skoraj nepoznanih držav, ki skušajo svetovnemu trgu ponuditi svoje izdelke in storitve po najboljših možnih pogojih v cilju pridobivanja naklonjenosti svetovnih potrošnikov. Mednarodno poslovanje tako vedno bolj pridobiva na pomenu in realno je pričakovati, da se bo dinamika poslovanja v mednarodnem okolju le še stopnjevala in povečevala. Ker so v sodobnem svetu spremembe značilnost dnevnega poslovanja podjetij, v svetovnem merilu uspevajo le tista podjetja, ki imajo jasno začrtane strategije svojega poslovnega razvoja, ki jih dosledno izvajajo, se trudijo biti vsak dan boljša  v svojem delovanju, so hitra v vseh delovnih procesih, dajejo največji poudarek inventivnosti, inovativnosti in tržni usmeritvi s spoštovanjem kupcev kot eni od največjih vrednot podjetja, ter so izrazito usmerjena v globalni tržni prostor. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je globalizacija hiter, nepovraten, naporen in kompleksen proces, ki vedno bolj ločuje zmagovalce od poražencev, a jih hkrati tudi nagrajuje za svoje uspehe, tržno usmerjeno delovanje in izkoriščanje poslovnih priložnosti in izzivov v svojo prid.

Svet se hitro spreminja in postaja vedno bolj soodvisen

Mednarodno poslovanje so vse poslovne aktivnosti in transakcije, ki potekajo preko meja domače, nacionalne države in njenega poslovnega okolja. Cilji mednarodnega poslovanja so zadovoljevanje svetovnih potrošnikov, podjetij in tudi posameznih držav. Najbolj značilni in tradicionalni poslovni aktivnosti v mednarodnem poslovanju sta izvoz in uvoz blaga in tudi storitev. Z intenziviranjem širšega pomena internacionalizacije celovitega poslovanja pa se v zadnjih letih krepijo tudi druge poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju, kot so neposredne tuje investicije, različne pogodbene oblike mednarodnega poslovanja, ter tudi širitev raziskovalno-razvojnih, proizvodnih, kreatorskih, oblikovnih, skladiščnih, distribucijsko-logističnih in tudi drugih poslovnih aktivnosti v mednarodni tržni prostor. Pri tem se je potrebno zavedati, da mednarodno poslovanje ni le prenos ali direktna preslikava poslovnih aktivnosti, ki potekajo v domačem tržnem okolju, ampak je mednarodno poslovanje veliko bolj zahtevno, kompleksno in tudi specifično, saj poteka v različnih in predvsem drugačnih kulturoloških, jezikovnih okoljih, ki imajo hkrati tudi svoja različna poslovna tolmačenja, razumevanja in tudi pričakovanja. Potrebno se je zavedati, da podjetja z vstopom v mednarodno poslovno okolje vstopajo v drugačna poslovna, finančna, zakonodajna, pravno-regulatorna, kulturna, menedžerska, tržna in sprememb polna okolja, kar daje poslovanju v mednarodnem okolju drugačno konotacijo, težo, zahtevnost in pomen.  

Svetovni potrošniki lahko izbirajo med vedno večjo ponudbo izdelkov iz različnih držav

Delež izvoza v slovenskem BDP je v letu 2009 dosegel 47%, kar je sicer bistveno manj kot v preteklih letih, ko je ta delež dosegel že okoli 70%. Slovensko gospodarstvo je relativno slabo diverzificirano in tudi preskromno prisotno na strateških in hitro rastočih svetovnih trgih kot so trgi ZDA, države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tudi drugih pomembnih hitro rastočih svetovnih trgih. Slovenija kot relativno majhna svetovna ekonomija si mora prizadevati za nadaljnje povečevanje svojega izvoza, ki je eden od glavnih generatorjev gospodarske rasti, zaposlovanja in dvigovanja celovite konkurenčnosti države v mednarodnem tržnem prostoru. Potrebno si je stalno prizadevati za njegovo večjo diferenciacijo (predvsem je izvoz usmerjen v sedaj »širši domači trg držav EU«, saj Slovenija izvozi na trge držav EU več kot 75% vseh svojih izdelkov, slabo in premalo, predvsem glede na svetovne razvojne trende in globalizacijske procese, pa so slovenska podjetja zastopana na strateško pomembnih svetovnih trgih (ZDA, Japonska, Kitajska, Južna Amerika, Brazilija, Mehika, Turčija. Na svetovnem trgu se namreč krepi ponudba izdelkov, ki prihajajo v vedno večjih količinah iz držav s hitro rastočim gospodarstvom, kot so Brazilija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Turčija. Tu tudi nastajajo nova svetovna multinacionalna podjetja, ki imajo ambicije stopiti med vodilna v svojih  industrijskih segmentih.

Želeli bi si, da bi bilo med zmagovalci v globalizacijskih procesih čim večje število slovenskih podjetij ter da bi čim več svetovnih potrošnikov segalo po izvirnih slovenskih izdelkih. Samo tako bo možno dolgoročno zagotavljati visoko konkurenčnost poslovanja slovenskih podjetij, ki se bo morala potrjevati in dokazovati na zahtevnem svetovnem trgu. Zato je potrebno upoštevati, da so znanja in veščine iz mednarodnega poslovanja strateško izjemno pomembna in tisti ključni faktor, ki lahko tudi slovenskim podjetjem pomaga izkoriščati priložnosti in izzive globalizacijskih procesov, dolgoročnega povečevanja rasti prodaje, tržnih deležev na tujih trgih, zagotavljanja kvalitetnega razvojnega kroga, ter tudi blaginje države in vsega njenega prebivalstva.          

Dr. Dragan Kesič