Dr. Dragan Kesi?: Pomen mednarodnega poslovanja

Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja in tudi dinami?no razvija. Vsak dan se, ne samo slovenska podjetja, ampak tudi mi kot potrošniki, sre?ujemo s procesi globalizacije, pospešene internacionalizacije in tudi liberalizacije poslovanja, ki vedno bolj dobiva resni?no svetovne razsežnosti.

Tudi v naših trgovinah je vedno ve?ja izbira blaga, ki prihaja iz razli?nih koncev sveta. Ko se sre?ujemo s temi zna?ilnostmi, se nehote sprašujemo, ali imajo mogo?e kupci v drugih državah sveta možnost, da kupujejo blago slovenskih proizvajalcev in pod kakšnimi pogoji? S tem se nehote dotikamo problematike in zna?ilnosti poslovanja v mednarodnem okolju, ki mo?no pridobiva na pomenu. Ponudba blaga in storitev se v zadnjih letih v svetovnem tržnem prostoru hitro spreminjata, saj prihajajo vedno novi in novi ponudniki iz nam do sedaj skoraj nepoznanih držav, ki skušajo svetovnemu trgu ponuditi svoje izdelke in storitve po najboljših možnih pogojih v cilju pridobivanja naklonjenosti svetovnih potrošnikov. Mednarodno poslovanje tako vedno bolj pridobiva na pomenu in realno je pri?akovati, da se bo dinamika poslovanja v mednarodnem okolju le še stopnjevala in pove?evala. Ker so v sodobnem svetu spremembe zna?ilnost dnevnega poslovanja podjetij, v svetovnem merilu uspevajo le tista podjetja, ki imajo jasno za?rtane strategije svojega poslovnega razvoja, ki jih dosledno izvajajo, se trudijo biti vsak dan boljša  v svojem delovanju, so hitra v vseh delovnih procesih, dajejo najve?ji poudarek inventivnosti, inovativnosti in tržni usmeritvi s spoštovanjem kupcev kot eni od najve?jih vrednot podjetja, ter so izrazito usmerjena v globalni tržni prostor. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je globalizacija hiter, nepovraten, naporen in kompleksen proces, ki vedno bolj lo?uje zmagovalce od poražencev, a jih hkrati tudi nagrajuje za svoje uspehe, tržno usmerjeno delovanje in izkoriš?anje poslovnih priložnosti in izzivov v svojo prid.

Svet se hitro spreminja in postaja vedno bolj soodvisen

Mednarodno poslovanje so vse poslovne aktivnosti in transakcije, ki potekajo preko meja doma?e, nacionalne države in njenega poslovnega okolja. Cilji mednarodnega poslovanja so zadovoljevanje svetovnih potrošnikov, podjetij in tudi posameznih držav. Najbolj zna?ilni in tradicionalni poslovni aktivnosti v mednarodnem poslovanju sta izvoz in uvoz blaga in tudi storitev. Z intenziviranjem širšega pomena internacionalizacije celovitega poslovanja pa se v zadnjih letih krepijo tudi druge poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju, kot so neposredne tuje investicije, razli?ne pogodbene oblike mednarodnega poslovanja, ter tudi širitev raziskovalno-razvojnih, proizvodnih, kreatorskih, oblikovnih, skladiš?nih, distribucijsko-logisti?nih in tudi drugih poslovnih aktivnosti v mednarodni tržni prostor. Pri tem se je potrebno zavedati, da mednarodno poslovanje ni le prenos ali direktna preslikava poslovnih aktivnosti, ki potekajo v doma?em tržnem okolju, ampak je mednarodno poslovanje veliko bolj zahtevno, kompleksno in tudi specifi?no, saj poteka v razli?nih in predvsem druga?nih kulturoloških, jezikovnih okoljih, ki imajo hkrati tudi svoja razli?na poslovna tolma?enja, razumevanja in tudi pri?akovanja. Potrebno se je zavedati, da podjetja z vstopom v mednarodno poslovno okolje vstopajo v druga?na poslovna, finan?na, zakonodajna, pravno-regulatorna, kulturna, menedžerska, tržna in sprememb polna okolja, kar daje poslovanju v mednarodnem okolju druga?no konotacijo, težo, zahtevnost in pomen.  

Svetovni potrošniki lahko izbirajo med vedno ve?jo ponudbo izdelkov iz razli?nih držav

Delež izvoza v slovenskem BDP je v letu 2009 dosegel 47%, kar je sicer bistveno manj kot v preteklih letih, ko je ta delež dosegel že okoli 70%. Slovensko gospodarstvo je relativno slabo diverzificirano in tudi preskromno prisotno na strateških in hitro rasto?ih svetovnih trgih kot so trgi ZDA, države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tudi drugih pomembnih hitro rasto?ih svetovnih trgih. Slovenija kot relativno majhna svetovna ekonomija si mora prizadevati za nadaljnje pove?evanje svojega izvoza, ki je eden od glavnih generatorjev gospodarske rasti, zaposlovanja in dvigovanja celovite konkuren?nosti države v mednarodnem tržnem prostoru. Potrebno si je stalno prizadevati za njegovo ve?jo diferenciacijo (predvsem je izvoz usmerjen v sedaj »širši doma?i trg držav EU«, saj Slovenija izvozi na trge držav EU ve? kot 75% vseh svojih izdelkov, slabo in premalo, predvsem glede na svetovne razvojne trende in globalizacijske procese, pa so slovenska podjetja zastopana na strateško pomembnih svetovnih trgih (ZDA, Japonska, Kitajska, Južna Amerika, Brazilija, Mehika, Tur?ija. Na svetovnem trgu se namre? krepi ponudba izdelkov, ki prihajajo v vedno ve?jih koli?inah iz držav s hitro rasto?im gospodarstvom, kot so Brazilija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Tur?ija. Tu tudi nastajajo nova svetovna multinacionalna podjetja, ki imajo ambicije stopiti med vodilna v svojih  industrijskih segmentih.

Želeli bi si, da bi bilo med zmagovalci v globalizacijskih procesih ?im ve?je število slovenskih podjetij ter da bi ?im ve? svetovnih potrošnikov segalo po izvirnih slovenskih izdelkih. Samo tako bo možno dolgoro?no zagotavljati visoko konkuren?nost poslovanja slovenskih podjetij, ki se bo morala potrjevati in dokazovati na zahtevnem svetovnem trgu. Zato je potrebno upoštevati, da so znanja in veš?ine iz mednarodnega poslovanja strateško izjemno pomembna in tisti klju?ni faktor, ki lahko tudi slovenskim podjetjem pomaga izkoriš?ati priložnosti in izzive globalizacijskih procesov, dolgoro?nega pove?evanja rasti prodaje, tržnih deležev na tujih trgih, zagotavljanja kvalitetnega razvojnega kroga, ter tudi blaginje države in vsega njenega prebivalstva.          

Dr. Dragan Kesi?