Etika kot predpogoj izhoda iz krize

Finan?no-gospodarska kriza, ki smo ji pri?a in katere spirala se od septembra 2008 skoraj nepretrgoma su?e navzdol in vse bolj ka�e zobe, je vzbudila precej razprav ter raznolikih mnenj.

�e za?etni poskusi re�evanja, ko so se v ZDA pri?eli prvi odkupi t.i. �slabih posojil� in podpora bankam, so pri mnogih ljudeh vzbudili burne odzive in nasprotovanja. Pogosto je bilo sli�ati argumente, da gre pravzaprav za dajanje potuhe vodilnim v bankah, ki so sami zakuhali to krizo in si (pre)dolgo zatiskali o?i. Vedeli so, kaj se napoveduje. Posli, dobi?ki in nagrade pa so do konca (in naprej) bile v slogu "business as usual". Zdaj se vsi bole?e zavedamo, da to slednje nikakor ne dr�i ve?.

Postavljeno je bilo tudi vpra�anje za milijon dolarjev: �Je kriza posledica zgolj verige zelo slabih ali nespametnih poslovnih odlo?itev ali pa je posledica resne kr�itve poslovne etike oz. etike nasploh?�. Pri poslovni etiki ne govorimo samo o eti?nosti poslovanja in odnosov znotraj podjetja, ampak tudi �ir�e. Dru�bena odgovornost podjetja je preko doseganja odli?nosti in ustvarjanja trajnostne perspektive dru�be bistven gradnik dolgoro?ne uspe�nosti podjetja in njegova konkuren?na prednost. �e dolgo je znana zamisel, da moramo podjetja razumeti in soditi kot dr�avljane, od tod tudi slogan �podjetje kot dober dr�avljan.� Eti?ni pristop ni nujno manj uspe�en pristop pri poslu, niti ne gre za mehak pristop, kjer bi pod krinko eti?nosti popu�?ali pri na�ih zahtevah po odgovornosti in dobrem delu.

Krizo in odziv nanjo bom predstavil v lu?i dveh idej, ki po mojem mnenju dobro odra�ata vzroke zanjo. Prva je ideja strokovnjaka za vodenje in odli?nost podjetij ter pisca knjig o poslovni etiki Johna C. Maxwella, ki je pred leti napisal knjigo z naslovom Ni tak�ne stvari kot �poslovna� etika. V njej avtor ne �eli zagovarjati stali�?a, da je pri poslih vse dovoljeno. Niti ni njegova teza, da bi bilo zavedanje o eti?nih dimenzijah pri podjetjih, vodstvih podjetij, mened�erjih ali zaposlenih dejansko oz. prakti?no ni?no - da je stanje poslovne etike �povsem na dnu�; ?eprav bi ob sedanjih dogodkih o tej tezi veljalo razmisliti. Maxwell z naslovno tezo meri le na to, da poslovne etike ne gre razumeti oddeljeno od etike nasploh.

Druga je ideja ameri�kega filozofa in esejista Harryja G. Frankfurta, ki je �e pred skoraj dvema desetletjema v eseju naslovljenem "O nakladanju" (slov. prev tudi "O sranju") razkrival, kako je zahodna dru�ba vedno bolj pre�eta s slednjim. Pri nakladanju gre za zatrjevanje stvari, ki jih na dolo?en na?in niti sami ne verjamemo. Ne gre za la�, saj nakladanje ostane nakladanje, ?e je resni?no ali neresni?no. Nakladanje se na resnico ne ozira. Gre za prav poseben odnos do resnice, kjer ti je pomembno le to, da si zvest, iskren do svoje �elje po izjavljanju, medtem ko ti je resni?nost le-tega nepomembna. Frankfurt zatrjuje, da je (tikajo? se na�ih prepri?anj) nakladanje ve?ji sovra�nik avtoriteti resnice kot pa la�, ki resnico vseeno postavlja na svoj nasprotni pol. Skratka, gre za ravno prav odmerjeno me�anico nespo�tovanja iskrenosti, nesmisla, nezainteresiranosti, zavajanja in samo-prevare. Zveni znano? Moralo bi.

�

Avtor: Doc. dr. Vojko Strahovnik, Ipak In�itut